Vila Vettijcev je eden izmed treh objektov, na katere so doslej namestili tako rekoč nevidne sončne kolektorje na območju svetovno znanega arheološkega najdišča Pompeji. Foto: EPA
Vila Vettijcev je eden izmed treh objektov, na katere so doslej namestili tako rekoč nevidne sončne kolektorje na območju svetovno znanega arheološkega najdišča Pompeji. Foto: EPA

Gre za inovativne plošče sončnih celic, ki se s posnemanjem tradicionalnih materialov zlijejo z okolico. Za zdaj so jih namestili na hišo Cerere, na termopolij (okrepčevalnico s toplo hrano) in na hišo Vettijcev, ki je bila pred kratkim znova odprta po 20 letih obnovitvenih del, piše Art Newspaper.

Sorodna novica Restavrirana vila odpira okno v življenja pompejske elite

Slovo visokih računov za elektriko v Pompejih
"Videti so natanko tako kot ploščice iz terakote, ki so jih uporabljali Rimljani, vendar proizvajajo elektriko, ki jo potrebujemo za osvetlitev fresk," je v sporočilu za javnost zapisal Gabriel Zuchtriegel, direktor arheološkega parka Pompeji.

Tri milijone turistov in pol letno obišče ruševine tega antičnega rimskega mesta, ki ga je pokopal izbruh Vezuva leta 79. Pompeji se raztezajo na precejšnji površini, zato so računi za energijo visoki in običajni načini zagotavljanja električne energije po tem nekdanjem mestu lahko ogrozijo njegov videz.

"Pompeji so starodavno mesto, ki je na nekaterih predelih v celoti ohranjeno. Ker smo potrebovali obsežen sistem razsvetljave, smo lahko bodisi še naprej porabljali energijo, a postavljeni stebri in napeti kabli kazijo videz pokrajine. Lahko pa se odločimo spoštovati to mesto in hkrati prihraniti milijone evrov," je sporočil Zuchtriegel.

Nova tehnologija bo pomagala temu znamenitemu arheološkemu najdišču zmanjšati račune za energijo in ga narediti prijetnejšega, je še dodal direktor arheološkega parka.

Kamen, les, beton, opeka, terakota ...
Neopazni sončni kolektorji oziroma fotovoltaične sončne plošče je ustvarilo italijansko podjetje Dyaqua. Po želji so izdelane tako, da so videti kot kamen, les, beton, opeka ali terakota. Zaradi te značilnosti so dobrodošle, če jih želimo "skriti na stenah in tleh, pa tudi na strehah," je dejala Elisabetta Quagliato iz omenjenega podjetja.

"Smo arheološko najdišče, želimo pa biti tudi resnični laboratorij za trajnost in vrednotenje nematerialne dediščine. Naša pobuda ni zgolj simbolična. Z milijoni turistov, ki nas vsako leto obiščejo, želimo poslati sporočilo svetu: kulturno dediščino je mogoče upravljati drugače in na trajnostnejši način. Od zdaj naprej bomo to rešitev upoštevali pri vseh prihodnjih projektih prenove in obnove," je sklenil Zuchtriegel.

Druge lokacije, ki že uporabljajo ali pa bodo kmalu uporabljale tako rekoč nevidno solarno tehnologijo, so še občina Vicoforte v Italiji, Narodni muzej umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu ter mesti Evora na Portugalskem in Split na Hrvaškem.