Za odhajajočo vlado bo treba dobro pospraviti
Na Jančah je danes potekala spominska slovesnost ob 80-obletnici bojev Druge grupe odredov z nemškim okupatorjem in 153-obletnici spopada janških kmetov z »nemškutarji«, na kateri je zbranim spregovoril predsednik slovenske zveze borcev Marijan Križman. Obsodil je medvojne kolaborante in revizionizem pravičnega partizanskega boja, zoperstavil se je omalovaževanju praznika osvobodilne fronte (OF), pričakuje spremembo šolskega kurikuluma in skrb za partizanske spomenike.
Od 19. maja do 23. maja 1942 se je 500 partizanov pod vodstvom legendarnega komandanta Franca Rozmana - Staneta, Dušana Kvedra - Tomaža in Petra Stanteta - Skale postavilo po robu številnejšemu in dobro oboroženemu sovražniku. Ta bitka je zasužnjenim narodom sporočala, da je nemški vojaški stroj še kako premagljiv. Okupator je takrat v boju s partizani Druge grupe odredov izgubil 70 vojakov, partizani enajst borcev.
»Uspelo nam je. Obrnili smo stran zgodovine slovenskega naroda, izbrali smo svobodo, mir, medsebojno spoštovanje in predvsem spoštovanje vrednot NOB in žrtev, ki so padle za svobodo,« je Križman izrazil zadovoljstvo ob zmagi leve politične opcije na nedavnih državnozborskih volitvah. Križman se je spomnil na prerane grobove slovenskih fantov in deklet, ki so jim jih izkopali okupatorji in domači izdajalci – Hitlerju zapriseženi domobranci.
Križman je dejal, da novo vlado čaka naporno obdobje, saj je treba najprej pospraviti nered za odhajajočimi, ki so predolgo vladali, razmer pa niso obvladali, sicer se ne bi na državljane spravljali z vodnim topom, solzivcem in do zob oboroženimi policisti. »Velikokrat sem se spraševal, le koga se bojijo, da tako nerazumno ravnajo z ljudmi. A to je za nami in upam, da nikoli več«.
Pesnik zahrbtno pobijal partizane
Govornik je protestiral zaradi teptanja vrednot NOB in poskusov spreminjanja polpretekle zgodovine. Zoperstavil se je zgodovinskemu brisanju pomena OF in postavitvi novega mejnika upora proti okupatorju, ki naj bi postal 13. maj, ko so italijanski karabinjerji in domači izdajalci na Mali Gori pobili Tigrovce. Lani je vlada s predsednikom države Borutom Pahorjem prav na Mali Gori dejansko uprizorila dan upora proti okupatorju in s tem poskušala izničiti pomen OF. Ob tem je Zmago Jelinčič Plemeniti v državni zbor vložil zakon o praznikih, ki je vseboval prav to spremembo. Zakon je padel na odboru za delo družino in socialne zadeve ter tako končal svojo pot, je povedal Križman.
Pravi, da zdaj čaka sodni poziv, ker je zapisal, da je domobranec in pesnik France Balantič, ki je zdaj celo upodobljen na poštni znamki, zahrbtno pobijal partizane. Nekateri so sodno zahtevali izbris zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, pri čemer so bili neuspešni, za povrh pa so morali plačati odvetniške in sodne stroške. »Od nove vlade pričakujemo, da bo čimprej dala v proceduro zakon proti nošenju fašističnih in nacističnih simbolov, tudi domobranskih, saj so bili sestavni del SS-ovcev,« je dejal Križman in dodal, da zveza borcev od nove vlade pričakuje tudi spremembo šolskega kurikuluma, ki bo vseboval NOB in drugo domoljubno literaturo.
»Ponosno ohranjajmo vrednote NOB in opozarjajmo, da mir, napredek in blagostanje niso samoumevne dobrine, za mir se je potrebno vsak dan boriti in ga ohranjati za naslednje rodove,« je sklenil Križman. Zbrane sta nagovorila tudi podžupan ljubljanske mestne občine Dejan Crnek in litijski župan Franci Rokavec.
Kdo je bil France Balantič
France Balantič se je rodil leta 1921 v Kamniku. Študiral je slavistiko. Junija 1942 so ga Italijani aretirali in odpeljali v taborišče Gonars, konec istega leta je sprejel službo vaškega stražarja, pozneje se je vključi v slovensko domobranstvo. V napadu Tomšičeve brigade leta 1943 je skupaj s še 31 vojaki zgorel v postojanki. Prva knjiga njegovih pesmi je izšla maja 1944 z naslovom V ognju groze plapolam, po drugi svetovni vojni je bila njegova poezija prepovedana. Leta 1966 so v Ljubljani natisnili izbor pesmi, a celotna naklada je bila uničena, nov natis je bil leta 1984. Kritično izdajo Zbranih pesmih je leta 1991 pripravila Državna založba Slovenije. V Novem trgu ob Kamniški Bistrici so Balantiču leta 1991 postavili spomenik, leta 2014 pa je ostalo pri pobudi, da bi po njem imenovali obnovljeno osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku. Knjižnico v Kamniku sta občini Kamnik in Komenda leta 2015 poimenovali po sodelavcu okupatorja Francetu Balantiču.
