Pismo Jožeta Fluksa. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
Pismo Jožeta Fluksa. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor

Zgodba Jožeta Fluksa je vključena v razstavo, s katero v Muzeju narodne osvoboditve Maribor govori o človekovih pravicah s primeri, ko so te ljudem odvzete.

Razstava z naslovom Ste me hoteli videti strto z besedili, fotografijami in predmeti predstavlja človekove pravice iz splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so bile v različnih obdobjih 20. stoletja ljudem odvzete oziroma kršene iz različnih razlogov. Gre za avtorski projekt, v katerem se je povezalo dvajset avtorjev in številnih slovenskih in hrvaških izobraževalnih ustanov ter društev.

Avtorji besedil na razstavi navajajo posamezne člene deklaracije in prek osebnih zgodb ljudi predstavljajo kršitve teh členov. Iz časa pred drugo svetovno vojno je predstavljena zgodba, ki kaže na vmešavanje javnosti v zasebno življenje in odločitve posameznika.

"V obdobju med drugo svetovno vojno so bile ljudem kršene pravice do uporabe maternega jezika in do samoodločbe, kateri vojski ali politični organizaciji se bodo priključili. Prav tako prikazuje ljudi, ki so bili zaradi želje po ohranitvi maternega jezika ustreljeni kot talci. Obdobje vojne ni prizanašalo niti otrokom," je povedala direktorica muzeja Simona Tripkovič.

Razstava vključuje zgodbe izbrisanih, usode žensk, ki so bile zaničevane zaradi želje po delu, beguncev, ki jih je vojna vihra pregnala z njihovih domov, istospolno usmerjenih ljudi in tistih, ki so jih zaradi nezmožnosti samostojnega življenja izključili iz skupnosti in v imenu zdravljenja vključili v ustanove. Prav tako osvetljuje usode tistih, ki so želeli zdravo okolje za življenje ter Romov, ki so doživeli diskriminacijo.

Nihče se ne rodi s sovraštvom do druge osebe zaradi njene barve kože ali okolja, iz katerega izhaja, ali vere. Ljudje se morajo sovraštva naučiti – in če se lahko naučijo tega, se lahko naučijo tudi ljubiti.

Nelson Mandela

Razstava je namenjena opominjanju, da pravice in svoboščine za dobrobit človeka niso samoumevne, pravi muzejski svetovalec Uroš Dokl. Pravzaprav se dogajajo kršitve temeljnih človekovih pravic na vseh področjih, vsem starostnim skupinam in imajo popolnoma nadnacionalen značaj.

Ne zgolj osvetljevanje preteklosti, ampak tudi praktični izzivi
Prepričan je, da je treba tovrstne razstave podpreti s praktičnimi izzivi in razmisleki, ki so namenjeni predvsem mlajšim obiskovalcev njihovega muzeja. Če sledimo modrosti, da "na mladih svet stoji" potem leži mirnejša in varnejša prihodnost prav med tistimi, ki jim namenjajo obogatitveni muzejski program.

Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor

"Za omenjeno razstavo smo pripravili različico našega ustaljenega in nagrajenega programa Muzej za mir, ki bo v času razstave osredotočen na izpostavljanje posameznih zgodb, ki nagovarjajo vprašanja splošne volilne pravice, pravice do varnosti in svetosti življenja, svobode govora in združevanja, pravica do poštenega sojenja, pravice do združitve in podobno," je dejal Dokl.

V času trajanja razstave bodo za srednješolce organizirali mirovno konferenco mladih z naslovom Varnejši jutri se ustvarja danes. Srečanje namenjajo razmisleku o aktualni napovedi za varno in dostojno prihodnost meščanov in okolja. Rezultat bo apel mladih poslan posameznim ciljnim ustanovam in posameznikom, ki imajo možnost odločanja v dobrobit ljudi. Enako vsebino bodo zapečatili kot časovno kapsulo in ohranili za generacije, ki prihajajo.

Generalna skupščina Združenih narodov je kot odgovor na kršitve človekovih pravic 10. decembra 1948 sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki naj bi bila skupen ideal vseh ljudstev in narodov. V 1. členu deklaracija med drugim navaja, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo ter pravice.

Zgodbe posameznikov na razstavi dopolnjujejo video- in avdiozapisi, poseben pomen pa jim dajejo razstavljeni predmeti. Z razstavo je svoj zadnji projekt končala tudi nekdanja direktorica muzeja Aleksandra Berberih-Slana, ki je povezala 20 kustosov različnih slovenskih muzejev in ene nevladne organizacije, skupaj pa so, kot je sama zapisala, ustvarili drugačen vpogled v Slovenijo 20. stoletja.

Razstava bo na ogled do oktobra, zatem se bo selila po ustanovah, ki so v razstavi sodelovale. Iz Maribora gre v Muzej grada Zagreba, nato pa še Muzej norosti Trate, Posavski muzej, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej Velenje, Koroški pokrajinski muzej, Gorenjski muzej, Muzej in galerije mesta Ljubljane in Loški muzej Škofja Loka.