Vsakič, ko Hubble okoli 550 kilometrov nad našimi glavami fotografira vesolje, znanstveniki na domači Zemlji stopijo v nekakšen časovni stroj. Za primerjavo, slabih 14 milijard let šteje naše vesolje in pravkar gledate v manj kot milijardo let staro obdobje.
A to ni tisto, kar je lani še na kalifornijski univerzi presenetilo Marušo Bradač. Astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko je povedala, da je bilo to kar srečno naključje, kajti niso pričakovali, da bodo lahko posegli tako daleč in videli to: "Sami se ukvarjajo z opazovanjem galaksij na začetku vesolja, v to galaksijo smo pogledali, da bi odkrili te prve galaksije."
Nepričakovan uspeh
A da so odkrili samostojno zvezdo, je bil nepričakovan uspeh: "Prav privilegirano se počutim v primerjavi z našimi zgodovinarji, ki morajo gledati nekakšne posnetke. Mi lahko vidimo resnično sliko in stanje vesolja, kakršno je bilo takrat na začetku. Vidimo daleč v zgodovino, vendar te zvezde najbrž ni več."
Zakaj? Ker je bila precej obilna, z maso vsaj 50 Sonc, in čeprav naše še ni ugasnilo, Earendel okoli 13 milijard let najbrž ni praznovala. Je pa danes na naslovnicah kot najstarejša – ironično, saj je na fotografijah pravzaprav še mladenka. Od njenega nastanka do nas, tukaj in zdaj, je njena svetloba potovala kar slabih 13 milijard let. Uradno je rekorderko v razdalji – tudi po zaslugi jat galaksij, ki, povedano po domače, delujejo kot povečevalno steklo – prvi zgledal astrofizik Brian Welch: "Nekako upam, da (rekord distance) ne bo zdržal dolgo, in sem navdušujem nad tem, da bomo našli še bolj oddaljene objekte."
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.