Arhitekt Jože Plečnik, ki se je rodil pred 150 leti, je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice – Dunaj, Prago in Ljubljano. Ob tem jubileju je letošnje leto vlada RS razglasila za Plečnikovo leto. Izbrana arhitektova dela v Ljubljani so bila lani vpisana na Unescov seznam, kar je najvišje priznanje za arhitektovo dediščino in pomemben prispevek k mednarodnemu vrednotenju.

Oblikovanje mesta po meri človeka

»Izbrana arhitektova dela v Ljubljani so bila lansko leto vpisana na seznam kot izjemen primer urbanega oblikovanja po meri človeka. Arhitekt je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu z že obstoječimi konteksti, vnašal nove vsebine in postavil človeka v središče javnega prostora. V mestu je razvil orientacijo, nove urbane potenciale in omogočil raznoliko uporabo prostora. Plečnikov pristop se razlikuje od takratnih novih modernističnih usmeritev in ga danes razumemo kot sodobnega. Vpis na seznam je izjemno priznanje za arhitektovo dediščino, hkrati pa skupna, trajna zaveza za ohranjanje vrednot njegovih del,« so zapisali v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo (MAO), kjer bodo z obeleževanjem Plečnikovega leta začeli jutri ob 18. uri s spletnim pogovorom na temo Oblikovanje mesta po meri človeka – dela Jožeta Plečnika v Ljubljani. Pogovor, na katerem bodo sodelovali Boštjan Vuga, Nika Grabar, Matjaž Uršič, Neža Čebron Lipovec in Matej Andraž Vogrinčič, bo posvečen obletnici arhitektovega rojstva, hkrati pa bo to uvod v razstavo z naslovom Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka, ki jo bodo odprli 7. februarja 2022 v MAO. Razstavo, ki bo predstavila projekt, ki je privedel do vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine, so pripravili kustosi Špela Spanžel, Tomaž Štoka in dr. Bogo Zupančič.

V MAO v Plečnikovem letu pripravljajo več razstav. Poleg že omenjene razstave o vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam bo majski Bienale oblikovanja (BIO 27) v okviru produkcijske platforme med drugim tematiziral potencial Plečnikovih pristopov za vključevanje vernakularnih elementov v sodobno oblikovanje, v oktobru pripravljajo razstavo Stari – novi svet: Jože Plečnik in njegov milje, za konec leta – decembra pa bodo pripravili razstavo o Plečnikovih Žalah.

V Mali galeriji CD bodo v sodelovanju z MAO maja odprli razstavo fotografij Plečnikove Ljubljane. Razstava bo, kot so zapisali, predstavila arhitekturne metamorfoze mesta, tako Plečnikovo kot moderno Ljubljano.

Strip o Plečniku

V Plečnikovi hiši v Trnovem so razstavni program jubilejnega leta začeli z odprtjem razstave Plečnik in pika, ki je na ogled do 8. maja 2022. Na njej je predstavljen proces nastajanja biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar dr. Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Razstava na ogled postavlja vse faze ustvarjanja striporomana, od scenarija, preko risarskih osnutkov do končnih avtorskih tabel.

Plečnik se je rodil leta 23. januarja 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt. Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano. Vizijo Ljubljane je postopoma uresničeval skoraj tri desetletja. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem.

PREBERITE ŠE: Odprta vrata: Dom arhitekta Jožeta Plečnika