Novi razredi, novi časi
Ko so se pri bavarskem proizvajalcu avtomobilov pred petimi leti odločili, da bodo svoj najnovejši obrat zgradili v drugem največjem madžarskem mestu, tega niso storili naključno. Mesto Debrecen, ki leži v bližini romunske ter nenazadnje tudi ukrajinske in slovaške meje, je bilo izbrano zaradi dobrih povezav s tujino (dobavitelji), marljive delovne sile ter urejene infrastrukture (letališče, avtoceste in železnica).
Tako so v bližini omenjene madžarske prestolnice kulture že v lanskem letu postavili temeljni kamen za najsodobnejšo tovarno, ki jo Nemci imenujejo kar iFactory. Tam bodo proizvajali električno gnane modele na platformi Neue Klasse. Obrat bo zgrajen na več kot 400 hektarjev velikem zemljišču, ki je lociran severozahodno od Debrecena, in v katerem bodo umeščene tako stiskalnica, ličarska delavnica in lakirnica, kot tudi montažni obrat. Poleg proizvodnje vozil bo v tovarni stekla tudi izdelava visokonapetostnih baterijskih sklopov za prihajajoče BMW-jeve električne modele, pri čemer bo zgolj v tem obratu zaposlenih 500 delavcev.
Trajnostna strategija
Pri gradnji tovarne v tem trenutku sodeluje kar 4.000 ljudi, vanjo bo BMW do leta 2026 vložil kar 2,3 milijarde evrov in bo imela zmogljivost proizvodnje 150.000 vozil na leto. Eden najsodobnejših obratov v avtomobilskem svetu naj bi bil hkrati eden najbolj okolju prijaznih. BMW ob tem navaja, da gre za njihovo prvo »CO2 Free« tovarno na svetu, saj naj bi proizvodnja vozil potekala povsem brez emisij CO2. Velik del električne energije naj bi pridobivali s pomočjo fotovoltaičnih celic na območju tovarne, preostanek pa naj bi bil pridobljen iz obnovljivih virov (npr. geotermalna energija). Tovrstni koncept naj bi münchenska znamka kasneje implementirala tudi v drugih obratih.
Skupina BMW ima sicer precej ambiciozne načrte, da bi do leta 2030 zmanjšala svoje emisije CO2 za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2019 ter podnebno nevtralnost pa naj bi dosegli do leta 2050.
V Debrecenu bo avtomobile na osnovi platforme »Neue Klasse« na začetku sestavljalo okrog 1.000 delavcev, začetek proizvodnje je predviden za leto 2025. Pri BMW-ju sicer načrtujejo, da bo na tej osnovi nastalo okrog 6 modelov, med njimi bo luč sveta najprej uzrla limuzina segmenta D, ki bo predstavljala konkurenco Tesli 3. Novi model se bo najverjetneje dodobra naslanjal na prototip Vision Neue Klasse, ki so ga pokazali v letošnjem letu. Vsi novi modeli, ki bodo zasnovani na tej arhitekturi, naj bi se predstavili svetovni javnosti med leti 2025 in 2027. Še posebej zanimiv bo novi baterijski sklop, ki naj bi omogočil kar 30 odstotkov daljši doseg (več kot 750 km)
Kontinentalni prvaki
Dejstvo je, da so številne vzhodnoevropske države postale sinonim za uspešen avtomobilski posel. Spomnimo se zgolj na Slovaško ter njen model, pri katerem so s pomočjo posameznih strukturnih reform ter dolgoročno strategijo (nenazadnje tudi usmerjenim šolskih sistemom) postali prava zgodba o uspehu. Tako se lahko nekdanji vzhodni del Češkoslovaške države, ki je razpadla leta 1992, pohvali celo s tem, da proizvedejo največje število avtomobilov na glavo prebivalca. Temu zgledu vsekakor želijo slediti tudi Madžari in Romuni.
Delček v mozaiku predstavlja nemški gumarski velikan Continental, ki že vrsto let vlaga v ta del Evrope. Tako imajo zgolj v Romuniji sedem proizvodnih obratov ter štiri inženirske centre, pri čemer je njihova tovarna v Temišvaru, ki smo jo obiskali tokrat, v oktobru praznovala 25-letnico svojega obstoja. Continental je v omenjeni obrat vložil 600 milijonov evrov ter ustvaril več kot 2.700 delovnih mest (22-odstotni delež žensk). V obratu sicer proizvedejo okrog 60.000 pnevmatik dnevno, letos pa so presegli mejnik 300 milijonov gum. Tako jim je v vsem tem času uspelo opremiti približno 75 milijonov avtomobilov po vsem svetu.
Več kot 30 let obratuje tudi proizvodni obrat v Budimpešti, kjer proizvajajo visokotehnološke elektronske izdelke za električna, hibridna in samovozeča vozila, kot so npr. električne krmilne enote, pogonski sistemi, mehatronski sistemi, zasloni, infotainment sistemi. Poleg tega razvijajo in preizkušajo še elektronske zavorne sisteme ter različne senzorje za varnostne komponente. Med izdelki najdemo tudi tretjo generacijo senzorja IBS (Intelligent Battery Sensor), ki zagotavlja informacije o stanju akumulatorja vozila, in senzor LIPS (Linear Inductive Position Sensor). Tovarna, ki se razteza na 16.000 m2, sicer letno proizvede kar 12 milijonov izdelkov.
Tekst: Urban Acman; foto: BMW, Continental.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Na vzhodu veliko novega"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Glavno gonilo teh vlaganj v vzhodne države je, cenejša delovna sila. Zakaj se ljudje še zmeraj selijo v razvito EU? Me zanima koliko so delavci zadovoljni s plačilom? Večina zaposlenih je revnih. Krasni novi svet. Pretiravam? Mislim, da niti ne.