Čoln deblak, ki ga so našli na obrežju Mure, bodo znova potopili v vodo

Minuli teden je med veslanjem po Muri poznavalec naravne in kulturne dediščine Prekmurja Ljubomir Zečević naključno naletel na nenavaden, velik predmet na Murinem nabrežju. Reka je na obrežje naplavila ogromno izdolbeno deblo, ki se mu je zdelo zelo staro. Poklical je v Pomurski muzej v Mursko Soboto, direktor omenjenega muzeja pa je takoj obvestil strokovnjake, ki so že naslednji dan opravili ogled kraja, kjer je deblak ležal.

Že na prvi pogled so ocenili, da gre za spektakularno najdbo: iz hrastovega debla izklesan čoln, dolg 11 metrov in iztesan z ročnim orodjem. Čoln se na krmi zaključi z desko, vstavljeno v utor.

Predavatelj arheologije in strokovnjak za podvodno arheologijo in antično ladjedelništvo Andrej Gaspari je povedal, da so na podlagi morfoloških značilnosti, to je ureditve krmnega dela in glede na popravila deblaka ter značilnosti, ki kažejo na proces izdelave, opredelili, da je deblak zelo star, morda celo iz konca bronaste dobe.

To hipotezo bodo potrdili ali ovrgli v enem tednu, saj v tem času pričakujejo rezultate radiokarbonskih analiz vzorcev lesa in mahu, s katerim so tisti, ki so z deblakom pluli, zatesnili špranje. "Tako bomo datirali čas, kako hitro od ležanja debla so deblo obdelali in tudi čas uporabe deblaka, pri čemer nam bo pomagal mah. Analize bodo na 30 let natančno povedale, iz katerega časa prihaja ta spektakularna najdba," je pojasnil Gaspari.

Ob tem bodo naredili še podrobnejše analize, s katerimi bodo določili, kateri vrsti hrasta pripada deblo, iz katerega lesa so izdelali čepe za zatesnitev vrtin v dnu deblaka, analizirali pa bodo tudi materiale – najverjetneje gre za smolo ali vosek, zmešan s pepelom – s katerim so na čolnu izvajali popravila. Vse vzorce že proučujejo v ameriškem laboratoriju Beta Analytic v Miamiju na Floridi.

Gaspari je spomnil, da so velik čoln na kopno odložile nedavne poplave: "Kar je pomenilo, da je izpostavljen atmosferi in se je začel proces propada lesa, ki pa je sicer perfektno ohranjen. Zato smo hitro reagirali in čoln opremili z leseno konstrukcijo, ga spustili v reko, učvrstili njegovo notranjost, da pri transportu ne bi prišlo do kolapsa stranic. Nato smo ga opremili s pontonskimi, plavajočimi tubami, ki mu zagotavljajo plovnost."

Po reki so ga prepeljali do broda na Muri, kjer so ga z avtomobilskim dvigalom dvignili na transportno vozilo in ga prepeljali do Soboškega jezera. Tam so ga ovili v zmočen filc in ga tesno ovili s polivinilom.

Konec tedna ga bodo potopili v vodo jezera. "Deblak bo ostal zavit v filc, da preprečimo obrast s školjkami trikotničarkami," je pojasnil Gaspari in poudaril, da je "najdba tako spektakularna in zanimiva, da bi bilo škoda, če ne bi bil omogočen dostop zainteresirani javnosti. Bo pa potrebnega nekaj potrpljenja."

Načrtujejo, da bodo čoln konzervirali in ga razstavili nekje, kjer si ga bodo lahko ljudje tudi od blizu ogledali. To bo po besedah Gasparija trajalo najmanj šest let: "Zelo verjetno bo šel čoln v melaninski postopek, kar pomeni, da bo v lokalnem okolju treba zagotoviti velik bazen z destilirano vodo, da bo čoln popolnoma potopljen. Ko se bo čoln popolnoma očistil, bomo začeli uvajati melaninsko smolo, ki počasi izpodriva vodo. Tako je čoln za nekaj generacij na varnem in ga lahko opazujemo."

Direktor Pomurskega muzeja Branko Kerman pa je povedal, da se bodo za nadaljnje postopke, ki se tičejo prezentacije čolna javnosti, dogovarjali z restavratorskim centrom, si pa želijo, da bi si ga ljudje lahko ogledali v Murski Soboti. "Ne vemo pa še točno, kaj in kako, saj gre za veliko dolžino in širino predmeta, kar zahteva primeren prostor za restavriranje in prezentacijo," je pojasnil Kerman.