Koalicija obljublja umik strankarske politike s Kolodvorske

Potem ko so na odboru za kulturo poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice potrdili vladno novelo zakona o RTV Slovenija, jo bodo na seji državnega zbora obravnavali predvidoma v četrtek. Takšno hitrost jim omogoča nujni postopek, ki ga je predlagala vlada, sicer bi morali poslanci prej obravnavati še predlog SDS, ki so ga kot blokado vložili že na ustanovni seji državnega zbora. Ker pa je nujni postopek rezerviran za preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države, mu v SDS nasprotujejo.

»Gotovo so nujne spremembe, saj smo o tem večkrat razpravljali,« je komentirala poslanka SDS Alenka Jeraj, a dodala, da je za takšne spremembe pred tem treba opraviti širšo javno razpravo. Na to, da te tudi leta 2005 ni bilo, pa je odvrnila, da se je nato o tem zakonu dvakrat odločalo na referendumu, a je ta obstal in ima zato po njenem mnenju širšo podporo ljudi. Ali bodo zakon, ki so ga napisali v SDS, še tretjič branili na referendumu, ni jasno odgovorila. »Vse je stvar pogovorov in odločitev,« je dejala.

Koalicija pa vztraja, da je treba organe upravljanja, kjer je zdaj večina naklonjena SDS, zamenjati čim prej, saj zdaj ne delujejo v javnem, ampak v ozkem političnem interesu. Po njihovi odločitvi je le Uroš Urbanija, nekdanji šef Ukoma Janševe vlade, primeren za direktorja TV Slovenija. Ali bo tudi imenovan, se generalni direktor Andrej Grah Whatmough še ni odločil.

»Sedanja kriza zelo jasno kaže, da politika ne sme več odločati, kdo naj vodi javno RTV. Glavni namen novega zakona o RTV je odstraniti strankarsko politiko iz javnega zavoda ter jo vrniti civilni družbi in zaposlenim,« je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko, katere argumente za sprejetje so v večini podprli tudi novinarski sindikati, strokovnjaki in svet delavcev.

Več pomislekov so sicer namenili temu, ali se bo politika res – čeprav državni zbor ne bo imenoval več nikogar – pripravljena umakniti iz organov upravljanja ali pa bodo predlagane zakonodajne spremembe pot njihovega vplivanja le malenkost podaljšala. »Nimamo pravega jamstva, da ne bo prišlo do politične instrumentalizacije teh, ki predlagajo svetnike,« je dejala Tanja Kerševan, raziskovalka medijskih politik in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo. Sam predlog zakona tudi ne ureja natančnega načina imenovanja svetnikov.

»Gre za poskus in nič več kot to,« je navedbe o depolitizaciji komentiral direktor Radia Slovenija Mirko Štular, ki pa je pri tem tako kot še več drugih zaposlenih na RTV Slovenija opozoril tudi na nujnost finančne avtonomije. RTV Slovenija rdeče številke že od leta 2017 pokriva s prodajo naložb in premoženja.

Tudi ministrica za kulturo je že navedla, da uskladitev RTV-prispevka v času draginje ni prioriteta koalicije, a kot je slišati, bi vprašanje financiranja vendarle lahko odprli po uveljavitvi zakona. Takrat bo mandat prenehal vsem upravljavskim in vodstvenim strukturam – do ustanovitve novega sveta v največ 60 dneh pa bi lahko obstoječi opravljal le tekoče posle –, zato je glede na njihove pretekle izjave mogoče pričakovati tudi možnost odhoda na ustavno sodišče, kjer bodo najverjetneje izpodbijali to in tudi sprejemanje novele po nujnem postopku. »Vse to kaže na to, da želite le čim prej obglaviti RTV Slovenija,« je dejala Jerajeva.