Šef fiskalnega sveta Kračun kritičen do proračuna za 2025: Dokument je brezpredmeten

Proračun za leto 2025 predvideva 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,86 milijarde evrov odhodkov. To pomeni predvidoma 1,26 milijarde evrov primanjkljaja, kar naj bi po vladni oceni pomenilo 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je na seji odbora državnega zbora (DZ) za finance dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Več za ceste in občine

Z dopolnitvijo predloga se povečuje proračun za investicije v rekonstrukcijo cestne infrastrukture ministrstva za infrastrukturo Alenke Bratušek, in sicer za 21,5 milijona evrov. Denar bodo vzeli s postavke splošne proračunske rezerve pri ministrstvu za finance.

V proračun bo vključen tudi vpliv v začetku meseca sklenjenega dogovora o višini povprečnine, ki se dviguje na 725 evrov. Proračunska poraba se zato povečuje za dobrih 54 milijonov evrov.

“Vlada se zaveda, da osnovna formula za izračun povprečnin ne zajame sprememb pri plačah. Ker so se stroški dela pri posrednih porabnikih občinskih proračunov zvišali, je vlada občinam zagotovila 20 milijonov za leto 2024 in 34 milijonov evrov za 2025,” je dejal Boštjančič.

Iz objavljenih proračunskih dokumentov prerazporeditve denarja za povprečnine sicer še niso razvidne.

Davčne spremembe niso vključene

Razprava poslancev pa se je bolj kot o spremembi na postavki za ceste vrtela okrog drugih sprememb, ki v proračun niso vključene.

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je ministra vprašala, zakaj v predlogu, ki so ga v DZ poslali 7. novembra, ni upoštevana 25. oktobra sprejeta vladna odločitev o ukinitvi obveznega solidarnostnega prispevka.

V osnovnem predlogu proračuna, ki ga je vlada v DZ poslala konec septembra letos, je bilo na postavki nedavčnih prihodkov za leto 2025 predvidenih 304 milijonov evrov, prav toliko pa je predvidenih tudi v dopolnjenem predlogu. Čeprav je bila vmes sprejeta odločitev o ukinitvi prispevka, s čimer se bo ta postavka predvidoma zmanjšala za 160 milijonov evrov.

Tudi pri prilivih iz naslova davkov od dohodka pravnih oseb ni sprememb glede na septembrski predlog, čeprav je ministrstvo namesto prispevka napovedalo dvig davka za dve odstotni točki. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo v prihodnje leto in v 2025 dvig v proračun prinesel po 130 milijonov evrov letno.

Zakona še nista sprejeta

Razlog, zakaj spremembe še niso vključene, je v tem, da zakona, ki omenjeni spremembi potrjujeta, še nista bila sprejeta.

Ukinitev solidarnostnega prispevka je del novele zakona o interventnih ukrepih, dvig obdavčitve podjetij pa del zakona o obnovi. Oba sta v poslanski obravnavi.

“Predlog proračuna vsebuje vse učinke zakonodaje, ki je bila sprejeta do dne vložitve predloga dopolnitve v DZ,” je danes dejal tudi minister Boštjančič.

Nezadosten razmislek

A tudi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je bil iz podobnih razlogov kritičen do postopanja vlade, ki po njegovih besedah onemogoča kredibilno oceno javnofinančnih učinkov posameznih ukrepov.

“Načrtovanje v proračunskih dokumentih je pomanjkljivo in ne omogoča ustreznega zaupanja. Zaradi sprejemanja dodatnih ukrepov in njihovega spreminjanja v času obravnave proračunskih dokumentov se nezanesljivost stopnjuje,” je dejal Kračun, ki sicer na neustrezno proračunsko načrtovanje opozarja že vse od začetka epidemije koronavirusa v letu 2020.

Dejal je, da so bili nekateri ukrepi po vložitvi dopolnjenega predloga proračuna za 2025 sicer povezani z odpravljanjem posledic poplav, a način njihovega sprejemanja po njegovem kaže “na nezadosten premislek”. Kot primer je navedel že omenjeno uvedbo in odpravo solidarnostnega prispevka.

Brez ocen javnofinančnih učinkov

Nekateri tik pred zdajci sprejeti ukrepi pa niso povezani z izredno situacijo, vezano na poplave. Tu je Kračun kot primer navedel dogovor o dvigu povprečnin, ki so ga občine in vlada podpisali 7. novembra.

Tudi za včerajšnje odločitve vlade, ki je soglašala s koalicijskimi amandmaji glede usklajevanja socialnih transferjev, odločitev, da novi obvezni zdravstveni prispevek ne bo zniževal osnove za dohodnino, zamrznitev plačevanja prispevka za OVE, bi vlada po mnenju Kračuna morala predstaviti javnofinančne učinke, česar pa ni storila.

“Zato so proračunski dokumenti brezpredmetni, tako ravnanje pa je nedopustno z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja,” je kritičen predsednik fiskalnega sveta.

Minister Boštjančič Kračunovih pomislekov na seji ni želel komentirati, pozneje pa je dejal, da je bila ukinitev solidarnostnega prispevka posledica tega, da je vlada v široki razpravi prisluhnila predstavnikom delojemalcev in delodajalcev.

Amandmaji opozicije zavrnjeni

Poslanski skupini opozicijskih SDS in NSi sta na seji predlagali še 32 amandmajen in prerazporeditev v skupni vrednosti nekaj več kot 198 milijonov evrov.

Odbor za finance ni podprl nobenega.