DL: Trg dela - Delodajalci potrebujejo usposobljene delavce

2.10.2021 | 14:00

Med najbolj iskanimi delavci so natakarji. (foto: Franc Šavrič)

Na Dolenjskem in v Posavju se je v prvi polovici letošnjega leta brezposelnost vztrajno zniževala – Potrebe po delavcih velike, primernega kadra pa ni – Še posebej pereče v gostinstvu

Kot je običajno za julij in avgust po vsej državi, se je ta mesec tudi na Dolenjskem in v Posavju število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje povečalo. »Razlog za to je, ker veliko delavcem v šolstvu konec junija preneha delovno razmerje. Zato se julija k nam prijavijo, konec avgusta pa odjavijo,« pojasnjuje vodja območne službe Zavoda za zaposlovanje Novo mesto Tatjana Muhič. Sicer pa se na Dolenjskem in v Posavju nadaljuje trend upadanja števila brezposelnih. V prvi polovici letošnjega leta je bilo število brezposelnih vsak mesec manjše. Tako je bilo tudi junija manj brezposelnih kot maja.

Konec junija je bilo na Območni službi Zavoda za zaposlovanje Novo mesto registriranih 3.369 brezposelnih oseb, kar je za 4,8 odst. manj kot maja, na območni službi Sevnica pa 3.062 brezposelnih oseb, kar je 144 oseb oz. za 4,5 odst. manj kot maja. Stopnja registrirane brezposelnosti na območju upravnih enot Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki jih pokriva novomeški zavod za zaposlovanje, je znašala 7 odst., na območju upravnih enot Brežice, Krško in Trebnje, ki jih pokriva sevniški zavod za zaposlovanje, pa 9,6 odst. V primerjavi z junijem 2020 je bila junija letos na Dolenjskem brezposelnost nižja za 20,3 odst., v Posavju pa za 14,1 odst. V Sloveniji je bilo sicer junija letos za 20,5 odst. manj brezposelnih kot junija lani, v primerjavi s predhodnim mesecem pa se je junija letos registrirana brezposelnost znižala za 5,4 odst.

PRIJAVE IN ODJAVE V EVIDENCO

V obdobju od januarja do junija 2021 se je v evidenco brezposelnih na območni službi Novo mesto na novo prijavilo 1.333 oseb, kar je za 945 oseb oz. 41,5 odst. manj kot v istem obdobju lani (v Sloveniji za 42,9 odst. manj), v evidenco brezposelnih na območni službi Sevnica pa se je na novo prijavilo 1.071 oseb, kar je za 689 oseb oz. 39,1 odst. manj kot v istem obdobju lani.

Na Dolenjskem je bilo med na novo prijavljenimi brezposelnimi 141 iskalcev prve zaposlitve, kar je 38 oseb oz. 21,2 odst. manj kot v istem obdobju predhodnega leta, 14 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja, 217 oseb, ki so bile opredeljene kot presežni delavci, in 699 oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas. Tako kot iskalcev prve zaposlitve je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani letos manj tudi tistih, ki so delo izgubili zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja, in sicer 5 oseb oz. 26,3 odst. manj, za 318 oz. 59,4 odst. je bilo manj tudi presežnih delavcev in 540 oz. 43,6 odst. manj oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas.

V Posavju pa je bilo med na novo prijavljenimi 95 iskalcev prve zaposlitve, 68 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja, 148 oseb, ki so bile opredeljene kot presežni delavci, in 586 oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je bilo letos v Posavju 6 oseb oz. 6,7 odst. več iskalcev prve zaposlitve in 56 več oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja, pa 274 manj oseb, ki so bile opredeljene kot presežni delavci, in 367 oz. 38,5 odst. manj oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas.

V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih na območni službi Novo odjavljenih 1.970 oseb, kar je za 330 oseb oz. 20,1 odst. več kot v istem obdobju lani (v Sloveniji 17,5 ost. več). Med njimi je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 1.479 oseb zaradi zaposlitve, kar je za 316 oseb oz. 27,2 odst. več kot v istem obdobju predhodnega leta (v Sloveniji 17,6 odst. več). V Posavju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 1.588 oseb, kar je za 247 oseb oz. 18,4 odst. več kot v istem obdobju lani, med njimi pa zaradi zaposlitve 1.284, kar je za 221 oseb oz. 20,8 odst. več kot v istem obdobju lani.

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

V obdobju od januarja do junija 2021 so delodajalci Območni službi Novo mesto sporočili 3.528 prostih delovnih mest. Pri tem velja omeniti, da Zavod RS za zaposlovanje že od leta 2013 nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi, ker lahko delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta zagotovijo sami in o tem Zavoda za zaposlovanje ne obveščajo. Je pa bilo med tistimi, nad katerimi ima pregled Zavod RS za zaposlovanje, največ povpraševanja po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (392), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in v drugih ustanovah (192), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (160), sestavljavci strojev, naprav in izdelkov (155), drugi delavci za preprosta dela (128), usmerjevalci in raznašalci (116), strugarji in podobni poklici (111), prodajalci (77), upravljavci strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov (73), strokovnjaki za zdravstveno nego (66), natakarji (65), predmetni učitelji v osnovni šoli (64), varnostniki (63) ter strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela (62).

Na Območni službi Sevnica pa so v obdobju od januarja do junija letos delodajalci sporočili 2.424 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in v drugih ustanovah (157), natakarji (106), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (86), upravljavci strojev za proizvodnjo gumenih izdelkov (75), zidarji (70), prodajalci (69), delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah (63), strokovni sodelavci za zdravstveno nego (63), kuharji (50), delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (49), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (45), sadjarji, vinogradniki (42), mehaniki ter serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev (41), izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji (38) in orodjarji (38).

NI USPOSOBLJENEGA KADRA

»Na zbornici sistematično spremljamo kadrovsko sliko več kot zadnje desetletje. Žal ni več dejavnosti ali panoge, ki nimajo težav pri zaposlovanju novih usposobljenih sodelavcev. Poudarek je na usposobljenih,« pravi direktor Posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek. Izobraževalni sistem, kot poudarja Gorišek, kljub opozarjanju caplja za pričakovanji in potrebami delodajalcev. »Ti pa se znajdejo vsak po svoje. Prihaja do rotacij zaposlenih med podjetji, spet drugi iščejo nove sodelavce pri agencijskih podjetjih oz. zaposlujejo državljane drugih držav. Te so večinoma zunaj EU,« pravi.

»Nevezano na problematiko zaprtja dejavnosti zaradi epidemije obrtniki najtežje dobijo šolan kader, ustrezno izobražen in z ustreznimi delovnimi izkušnjami oz. prakso v gradbeni, lesarski, elektro-, inštalaterski, kovinarski in ponovno tudi v tekstilni dejavnosti,« pa pravi o potrebah obrtnikov direktorica Območne obrtne podjetniške zbornice Novo mesto Emilija Bratož. V omenjenih dejavnostih je, kot pravi, ogromno dela in povpraševanja, kadra pa ni. Manjši problem je, kot dodaja, pri osebnih storitvah, kot so: frizerji, kozmetiki, pedikerji, pri čemer je v dani situaciji, kot pravi o epidemiji koronavirusa, celo najbolje, če je izvajalec samozaposlen, saj je bila v manjših salonih lahko prisotna samo ena stranka.

SPECIFIKA PRI GOSTINCIH

Med pandemijo se je, kot pravi Bratoževa, odrazila specifika pri gostincih, pri katerih se že vse od ponovnega odprtja gostinskih obratov po sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa delodajalci srečujejo s težavo, da ne dobijo delavcev. »Brez zaposlitve je mogoče ostal tudi kdo, ki ne po duši ne po poklicu ni gostinec, zato se je zaradi večje varnosti zaposlil v drugi panogi,« pojasnjuje Bratoževa in dodaja, da pa je ta »beg kadra« poleg kriznega razloga tudi posledica pred leti zelo dereguliranih izobrazbenih pogojev za zaposlovanje v gostinstvu, ko strežno osebje in natakarji niso potrebovali gostinske izobrazbe in je bila panoga zato pribežališče mnogim za večji ali dodatni zaslužek. »Taki zaposleni in delavci prek študentskega servisa v gostinstvu zdaj seveda niso obstali,« pravi.

Kar zadeva potrebe gostincev na Zavodu za zaposlovanje Novo mesto, kot pravi Muhičeva, v evidenci brezposelnih oseb nimajo primernega kadra. Tudi ona pa priznava, da to ni le posledica pandemije in dejstva, da so si mnogi, ki so prej delali v gostinstvu, ob zaprtju lokalov poiskali delo drugod in da se zdaj v gostinstvo ne želijo več vrniti. »To je problem, s katerim se srečujemo že več kot 20 let,« pravi.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 29. julija 2021

Mojca Leskovšek - Svete