Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj ob pol tretji uri zjutraj v Jeruzalemu stopil pred mikrofone in razglasil volilno zmago, rekoč, da v zadnjih desetletjih nobena stranka ni slavila s tolikšnim naskokom kot njegov Likud na torkovih četrtih izraelskih parlamentarnih volitvah v dveh letih. Obljubil je hitro sestavo vlade in k sodelovanju v njej pozval vse politične sile.
Netanjahujev Likud je res slavil in bo imel predvidoma trideset poslancev (šest manj kot doslej) v 120-članskem knesetu. To je trinajst več kot prva zasledovalka, konkurenčna sredinska stranka Yesh Atid (Prihodnost obstaja). Toda če so vzporedne volitve v torek zvečer kazale, da bo Likud skupaj s sorodnimi strankami, ki podpirajo Netanjahuja, ter ob (verjetni) podpori desnega zavezništva Yamina lahko oblikoval tesno vladno večino 61 poslancev, je včerajšnje kapljanje uradnih rezultatov to matematiko postavilo na glavo. Njegov blok štirih strank in Yamina sta zbrala 59 poslanskih sedežev, dva premalo za večino. Tako je namreč kazalo sinoči po skoraj 90 odstotkih preštetih glasov.
Arabci prvič v vlado?
Izraelski mediji so tako poročali, da izraelski premier z najdaljšim stažem v zgodovini v vlado že vabi Združeno arabsko listo (Ra'am) s predvidoma petimi poslanci. Seveda je tudi to še pogojno, kajti Ra'am se je gibala okoli 3,25-odstotnega volilnega praga. Je pa njen voditelj Mansur Abas že prej presenetil arabske voditelje v Izraelu z omenjanjem možnega sodelovanja z Netanjahujem za reševanje problemov Arabcev, ki predstavljajo dobro petino izraelskega prebivalstva. Večina arabskih voditeljev to sicer zavrača in razume kot obračanje hrbta Palestincem v Gazi in na Zahodnem bregu. Doslej se tudi še nikoli ni zgodilo, da bi v kakšni Netanjahujevi vladi sodelovala arabska stranka.
Ob tem tudi vodja Yamine Naftali Bennett vztraja pri predvolilnih trditvah, da ni zavezan nobenemu bloku in da je pripravljen sodelovati z vsemi. Izraelski komentatorji menijo, da gre verjetno za dviganje cene za vstop v vlado, ki jo Bennett lahko postavi res visoko.
Na drugi strani je namreč blok strank, ki jih druži nasprotovanje aktualnemu premierju in ki bi z Bennetom tudi dosegel vladno večino. Je pa zelo razdrobljen in bi imel Yari Lapid na čelu stranke Prihodnost tudi ob morebitni podpori Yamine težko delo za sestavo vlade.
Dve dilemi
Tako zdaj nad Izraelom visita dve večji dilemi. Prva je, kakšni bodo končni uradni rezultati, ki jih pričakujejo danes. A tudi ti verjetno ne morejo več spremeniti razmerij v tolikšni meri, da bi ta ali oni blok lahko sestavil trdnejšo vlado. Druga dilema je, ali se državi res obetajo še pete parlamentarne volitve v približno dveh letih in pol, pri katerih je tudi vprašljivo, ali bi prinesle kaj novega. Volja Izraelcev za vedno nove izlete na volišča namreč pada, tokrat je bila udeležba 67,2 odstotka, najmanj od vseh štirih volitev v zadnjih slabih dveh letih.
Do petih volitev pa bi le moralo preteči nekaj vode. Zdaj bo predsednik države Reuven Rivlin najprej začel posvete z voditelji strank o tem, koga vidijo na čelu vlade. Predvidoma do 7. aprila bo izbral mandatarja, ki bo imel 42 dni časa za sestavo vlade. Če mu ne uspe, bo lahko mandat podelil voditelju druge od obeh najmočnejših strank oziroma dal možnost parlamentu, da iz svojih vrst izbere mandatarja. ba, agencije
