"Maribor nikoli ni bil zaprt, čeprav je imel bazen zelo dobrih arhitektov. Vedno je bil odprt tudi preizkušanju, pestrosti, že pred 2009 je začel svoje natečaje. Tu je dobra prostorska klima in to se pozna tudi po rezultatih," je še dejal predstavnik ZAPS-a.

Pogled na mariborski Glavni trg. Foto: Radio Maribor/Aleks Horvat
Pogled na mariborski Glavni trg. Foto: Radio Maribor/Aleks Horvat

Razstava z naslovom Ko gradimo odlično, gradimo z javnim natečajem predstavlja 92 zmagovalnih rešitev na javnih natečajih, ki so bili izvedeni v Sloveniji od leta 2009 do danes. Razstava, ki je bila predtem na ogled v Ljubljani in Novem mestu, je v Mariboru postavljena na Trgu svobode.

"Javni natečaji so tudi znak sodobne, razvite, odprte družbe"
Po Korpnikovih besedah ima ZAPS že dolgo tradicijo in številne izkušnje z natečaji. "Pomembnost javnih natečajev ni samo v tem, da dobimo najboljšo, najprimernejšo rešitev, ampak je tudi znak sodobne, razvite, odprte družbe. Možnost, da se priključuje vsa stroka, od mlajših do uveljavljenih arhitektov, da ima občutek, da lahko prispeva k skupnemu razvoju, je znak zdrave družbe," je prepričan Korpnik.

Zdravstvena postaja Tezno v Mariboru. (Avtorji: Uroš Lobnik, David Mišič, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić, Davor Fistrić in Maja Žalik.) Foto: ZAPS
Zdravstvena postaja Tezno v Mariboru. (Avtorji: Uroš Lobnik, David Mišič, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić, Davor Fistrić in Maja Žalik.) Foto: ZAPS

Iz Maribora so predstavljene natečajne rešitve za novi zdravstveni postaji Tabor in Tezno, ureditev Glavnega trga in Lenta, sosesko Novo Pobrežje ter objekt s stanovanji za mlade na Dvorakovi ulici.

Do zdaj je bila izvedena obnova Glavnega trga, a ne po izbrani najboljši rešitvi na natečaju. Prihodnji teden pa se začenjajo gradbena dela v okviru obnove Lenta, kjer je bila na natečaju izbrana kot najboljša rešitev Maruše Zorec, Martine Tepina, Ane Merklin, Jana Žonte, Nike Curk, Špele Zakrajšek, Roka Willenparta ter krajinskih arhitektov Luke Javornika in Danijela Mohoriča.

Podžupan Gregor Reichenberg, tudi sam arhitekt, je povedal, da gre za zelo pomembno razstavo za razvoj arhitekturne stroke. "Mestna občina Maribor tudi sodeluje v tej politiki organizacije in izvedbe natečajev, saj verjamemo, da je to edini legitimni princip, da sodiš projekt in njegove projektantske vrednosti. Zato je natečaj tisti mehanizem, ki mu bomo še zmeraj sledili in bomo tako izvajali prostorsko politiko," pravi.

Ureditev območja Lenta in dravske promenade. (Avtorji: Maruša Zorec, Martina Tepina, Ana Merklin, Jan Žonta, Nika Curk, Špela Zakrajšek in Rok Willenpart.) Foto: ZAPS
Ureditev območja Lenta in dravske promenade. (Avtorji: Maruša Zorec, Martina Tepina, Ana Merklin, Jan Žonta, Nika Curk, Špela Zakrajšek in Rok Willenpart.) Foto: ZAPS

Po besedah Reichenberga trenutno poteka javni natečaj za novo brv čez Dravo pri Mariborskem otoku, v kratkem naj bi bila objavljena še natečaja za nove prostore Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) na Teznem in t. i. železniški trikotnik. Pripravljajo pa tudi dokumentacijo za natečaj za ureditev širšega območja Trga revolucije ter Trga svobode do križišča s Prešernovo ulico.

Z revijo Outsider so letos razpisali mednarodni natečaj za plavajoči paviljon. Prejeli so 150 elaboratov z vsega sveta in med njimi izbrali najboljšega. Prvo mesto je zasedel Federico Fiorino, ki si je zamislil objekt, sestavljen iz plavajoče lesene platforme in lebdečega platna, ki ga napenja helijev balon.

Paviljon naj bi služil kot oder za manjše dogodke na različnih lokacijah na reki. O vrednosti in časovnici izvedbe projekta je še prezgodaj govoriti, pravi Reichenberg. Ocenjuje pa, da bi bil lahko postavljen že za Festival Lent prihodnje leto.