Foto: Arhiv Eve Petrič
Foto: Arhiv Eve Petrič

"V obeh medijih, v fotografiji in asemblažih najdenih čipk, se ukvarjam z recikliranjem – recikliranjem idej, čustev, spominov in tudi konkretnih materialov," opisuje avtorica.

Njene Spominske mreže so sestavljene iz recikliranih čipk, zbranih z vsega sveta, ki vsebujejo številne zgodbe in skupaj tvorijo novo kolektivno zgodbo. Serija fotografij je nadgrajena z recikliranim pleksisteklom, ostanki drugih procesov, ki dobivajo novo funkcijo in življenje v seriji fotografij, ki izvira iz Igre spomina, ki jo je zanimala v otroštvu.

Foto: Arhiv Eve Petrič
Foto: Arhiv Eve Petrič

"Fotografska serija Nisem ti obljubila rožnega vrta pa odstira intimni svet spominov na otroštvo in razmišljanj o otroštvu skozi vidik odločitev v odraslosti. Otroštvo velja za arhetipsko podobo nedolžnosti in nepokvarjenosti, je ideal v filozofskih razmišljanjih, umetnosti, mitološkem izročilu o nastanku sveta," je zapisala kustosinja Andreja Rakovec.

Spomin na otroštvo se po njenih besedah velikokrat ohranja kot nekaj pozitivnega, dragocenega, nostalgičnega, lahko pa obudi bridkost. "Pogled na otroštvo v interpretaciji Petričeve tako ni le rožnat, ampak kompleksneje obarvan, kar avtorica ponazori s kosi barvnega pleksistekla, ki jih po principu kolaža namešča na fotografije."

Čustva, razporejena v tabeli
Pisani barvni filter simbolizira koščke spomina, podvrženega čustveni valorizaciji, ki iz svojih globin črpa podobe "trnov in vrtnic". Barve predstavljajo subjektivno interpretirane simbole čustev, pri čemer se je umetnica naslonila na enega starejših projektov, v katerem je čustva razporedila v tabeli, zasnovani kot periodni sistem, in vsakemu čustvu določila ustrezno barvo: rdeči, ki predstavlja ljubezen kot tudi bolečino, se pridružijo še oranžna – žalost, rumena – jeza, svetlozelena – dvomljivost, modra – ljubezen.

Andreja Rakovec opisuje, da so v razstavo vključene tudi fotografije umetnice z lepljivo zmesjo v rokah. Namerna prekinitev toka razstave opozarja na pomensko nasprotni dvojici telo – senca, snovno – prosojno. Zmes, ki jo gnete v rokah, ponazarja kreativni akt oblikovanja telesa. Vidik telesnega podkrepi še gola koža. To bi lahko povezali s snovnostjo čipkastih mrež, ki v umetničinem pojmovanju predstavljajo metaforo kože.

Foto: Arhiv Eve Petrič
Foto: Arhiv Eve Petrič

Koža, kot piše kustosinja, v svoji strukturi nosi spomin, torej vrtnice in trnje: prve bi lahko uzrli v umetelnih vzorcih, ki vzbujajo občudovanje in hrepenenje, drugo pa v odprtinah, ki ponazarjajo raztrganine ran. "V pogledu z distance se kaže kot nekaj krhkega – takšen pa je navsezadnje tudi spomin, ko prepuščen spremenljivi naravi čustvenega vrtiljaka pozabe in pomnjenja kot fragment časa lebdi v naši zavesti."

Razstava je odprta do 25. maja.

Foto: Arhiv Eve Petrič
Foto: Arhiv Eve Petrič

Med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano
Multimedijska umetnica Eva Petrič se je rodila leta 1984 v Kranju. Živi in deluje med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano. Posveča se fotografiji, slikanju, videoumetnosti, performansu in pisanju. Na univerzi Webster na Dunaju je leta 2005 diplomirala iz psihologije in vizualne umetnosti ter na Transart Institutu Berlin – Danube University Krems leta 2010 magistrirala iz novih medijev. Sodelovala je na več kot 60 samostojnih in 110 skupinskih razstavah v Evropi, ZDA in Aziji.

Leta 2016 je bila z dvema velikima instalacijama kot prva umetnica iz Slovenije predstavljena v dunajski katedrali sv. Štefana in bila vključena v enega največjih letnih umetniških projektov v javnem prostoru New Yorka, Sing for Hope.

Pred kratkim je predstavljala svoj najnovejši cikel Svetovi kapljic – Kapljice svetov na najnovejšem javnem umetniškem razstavnem prostoru organizacije Red Carpet Art Award, na lokaciji v podhodu Opera – Karlsplatz, ob izhodu na Resslov trg na Dunaju. Organizacija že deset let uporablja javni prostor na Dunaju, večinoma v obsežnem sodobnem sistemu dunajske podzemne železnice, za promocijo mednarodne in avstrijske umetnosti. Njena umetnost je bila tako na ogled iz različnih zornih kotov – iz podhoda in iz dvigala in tekočih stopnic ter s tirov linije U4 dunajske podzemne železnice.

Februarja so iz ameriške Virginije na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) izstrelili "prvo umetniško galerijo v vesolju". Astronavtom so poslali tudi deli Eve Petrič: parfum v kocki, ki diši po lipi, in prstni odtis Zemljanov, preveden v idrijsko čipko. Celotno umetniško zbirko, ki je na krovu rakete, sestavlja 64 umetniških artefaktov v avtorstvu umetnic in umetnikov z vsega sveta, poimenovana je Moon Gallery.