Samo v Sloveniji je možno, da na položaj vrhovnega tožilca imenujejo človeka, ki je bil svoje čase del Udbe, zatem je vodil specializirano državno tožilstvo, ki je pod njegovo taktirko zaslovelo s svojim nedelom, medtem ko on sam “ni vedel” ničesar o spornih poslih svojega brata in očeta, ki sta prodajala zdravstveni material po zasoljenih cenah, ob tem pa nismo še niti omenili obtožb o korupciji iz tujine v času, ko je bil na položaju mednarodnega tožilca.
Preverjeni kader je na koncu koncev le preverjeni kader. Tako je tudi vlada Marjana Šarca na mesto vrhovnega državnega tožilca imenovala dosedanjega vodjo specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki je svoj drugi mandat na čelu SDT začel ravno lansko leto, ko je bil edini kandidat za položaj. Zgodba edinega kandidata se je letos ponovila z imenovanjem na mesto vrhovnega državnega tožilstva.
Kaj takega je možno samo v Sloveniji, kjer postaja vse bolj jasno, da je pravosodni sistem še vedno orodje stare komunistične garniture, ki deluje v skladu z njihovimi interesi. Furlan pa je nadvse primeren kandidat. Do imenovanja je prišlo na predlog ministrice za pravosodje Andreje Katič, ki je sledila mnenju Državnotožilskega sveta. S tem pa se je še enkrat izkazalo, da glavne vloge pri izbiri kandidatov za vplivna mesta pri nas nimajo kompetence, ampak politična pripadnost in servilnost levi politični garnituri.
Potem je bil anonimni zapis, ki smo ga prejeli na #preiskovalka #žilneopornice in govori, da je Furlan prejel od Miklavčiča 200.000€, da ne preiskuje korupcije v zdravstvu, resničen? @policija_si ste to res natančno preiskali? #NPU
— Jelka Godec (@jelka_godec) June 13, 2019
Furlan je svojo kariero začel pri Službi državne varnosti (Udba), ta pa se je prek svojih podjetij tudi po osamosvojitvi vrinila v ekonomijo kot dobavitelj medicinske opreme in tehničnih pripomočkov.
Vzorec gospodarskega delovanja Udbe je dodobra razkrit, po tem modelu pa je več kot desetletje poslovalo tudi podjetje družine Furlan z imenom Primsell, so zapisali pri Demokraciji in izpostavili, da se je podjetje zaradi različnih spornih situacij doslej že večkrat znašlo pod drobnogledom javnosti. V letih 2016 in 2017 so mediji tako na primer razkrili udbovsko zgodovino tega podjetja ter oderuške dobave kolkov šempetrski bolnišnici Dr. Franca Derganca.
Furlan je takrat trdil, da na tožilstvu dela nepristransko in v skladu s spoštovanjem zakonov ter ustave, o poslih svojega brata Aleša Furlana pa naj ne bi bil obveščen, ker zoper njega in njegovo podjetje “tožilstvo ni prejelo kazenske ovadbe“. Na spornost Furlana kot vodje specializiranega državnega tožilstva je takrat opozoril tudi spletni portal Siol, kjer so zapisali: “Medtem ko podjetje Aleša Furlana Primsell šempetrski bolnišnici drago prodaja umetne kolke – zanje plačajo 71 odstotkov več kot v jeseniški bolnišnici –, je Harij Furlan vodja tožilstva, katerega prioriteta je preiskava že več let problematiziranih odnosov med javnimi bolnišnicami in njihovimi dobavitelji.”
Član preiskovalne komisije, ki je preiskovala razsežnosti bančne luknje, Rado Pezdir pa je ravno tako v preteklosti razkril, da za podjetjem Primsell stojita Primorje Export in Lagoon Trading Limited, podjetje z otoka Man, znane davčne oaze. Pozneje je Lagoon Trading izstopil iz Primsella tako, da je Primorje Export prevzel njegov delež. Le nekaj tednov po tem izstopu pa sta leta 1993 v Primsell kot lastnika vstopila oče Franc Furlan in njegov sin Aleš ter odkupila fantomski delež iz davčne oaze, kar pa nas ponovno pripelje do naveze med Udbo in njenimi lovkami iz tujine.
A tudi brez omemb očeta, brata in svakinje, ki so vsi vpleteni v oderuško dobavo zdravstvenih delov, slabo luč na Furlana mečejo obtožbe, da je, kot je že leta 2012 poročala RTV Slovenija, predsednik Republike Srbske Milorad Dodik trdil, da so od njega zahtevali 300.000 evrov podkupnine za takrat mednarodnega tožilca Furlana. Dodika naj bi Furlan preiskoval zaradi spornih poslov pri izgradnji avtoceste in vladne zgradbe, a na koncu niso bile ugotovljene nepravilnosti. Dodik se je po lastnih trditvah uprl plačilu podkupnine, Furlan pa je zanikal sodelovanje pri kakršnihkoli nezakonitih dejanjih.
A to izgleda ni bila edina obtožba korupcije, ki ji je bil Furlan izpostavljen; kot je izpostavila predsednica preiskovalne komisije v zadevi žilne opornice Jelka Godec, je komisija v zvezi s Furlanom prejela anonimni zapis, v katerem je pisalo, da je Furlan od Boruta Miklavčiča, nekdanjega zdravstvenega ministra in generalnega direktorja ZZZS, prejel 200.000 evrov podkupnine.
Specializirano državno tožilstvo pod Furlanom se problemov tudi sicer ni lotevalo pri glavi, ampak je izbiralo selektivne in obrobne tarče, kakor je pač ustrezalo globoki državi. Afere, povezane s Furlanovim delovanjem, niso potihnile vse do letos, ko je Odbor 2015 za človekove pravice pod vodstvom Željka Vogrina ministrico za pravosodje Katičevo pozval, naj nemudoma sproži postopke za Furlanovo razrešitev. Pri zahtevi so se oprli predvsem na nedavne izjave sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je opozoril na delovanje globoke države v sodstvu ter pritiske, ki so se nanj vršili v času sojenja Milku Noviču.
R. O.