Ponedeljek, 27. 2. 2023, 18.28
1 leto, 1 mesec
Urška Intihar: Narava gre naprej, čebele se ne morejo tako hitro prilagoditi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,71
3
Predsednica Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Urška Intihar
"Narava gre naprej, prisotne so podnebne spremembe, na katere pa se čebele ne morejo tako hitro prilagoditi," poudarja predsednica združenja profesionalnih čebelarjev Urška Intihar in opozarja, da se s to težavo ne spopadajo zgolj v njihovem sektorju, ampak celotno kmetijstvo. In ravno to je bila ena glavnih tem pogovora na simpoziju, ki so ga čebelarji organizirali pretekli konec tedna in na katerem je spregovoril tudi svetovno znani biolog s področja čebelarstva Oliver Randy.
V soboto, 25. februarja, je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Ljubljani potekal že četrti znanstveni simpozij, ki ga organizira Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev. Simpozij so poimenovali po pokojnem slovenskem velečebelarju Janku Pislaku, utemeljitelju profesionalnega čebelarstva v Sloveniji, ki je oral ledino na številih področjih. Simpozij je z izredno zanimivimi in aktualnimi temami pritegnil skoraj 200 čebelarjev, ki so napolnili dvorano Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Simpozija se je udeležilo skoraj 200 slovenskih čebelarjev.
O uvozu medu bodo marca razpravljali v Bruslju
V uvodnih pozdravih je predsednica združenja Urška Intihar poudarila, da samooskrba v naši državi šepa na področju čebeljih pridelkov, zato so takšni simpoziji odlična priložnost za pridobivanje novih znanj, povezovanje in sodelovanje, ki bodo v prihodnosti pripomogli k lažjemu obvladovanju izzivov, s katerimi se trenutno spoprijemajo čebelarji.
"Mi nimamo težav s prodajo, saj je čebelarska zveza ogromno naredila za promocijo slovenskega medu in kupce spodbudila, da se med kupuje direktno pri čebelarju in v okolju, v katerem živiš, imamo pa težave s pridelavo medu," je za Siol.net povedala Intiharjeva in poudarila, da pride ogromno medu tudi z območij zunaj EU. Ta je označen z etiketo, na kateri piše, da gre za mešanico medu iz EU in zunaj EU. Prav na predlog Republike Slovenije se ta zakonodaja spreminja. V marcu se namreč v Bruslju obeta razprava na to temo. "Upam, da bomo dobili tudi podporo preostalih članic Evropske unije. To, da bi bil potrošnik obveščen o tem, iz katere države med izvira, bi nam veliko pomenilo," je poudarila Intiharjeva.
"Mi nimamo težav s prodajo, imamo pa težave s pridelavo medu," je povedala predsednica Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Urška Intihar.
Sladkor nikakor ni primerljiv z medičino
Ena glavnih tem pogovora na simpoziju so bile okoljske in podnebne spremembe ter njihov vpliv na čebele in čebelarsko pašo. "Narava gre naprej, prisotne so podnebne spremembe, na katere pa se čebele ne morejo tako hitro prilagoditi," poudarja Intiharjeva in opozarja, da se s to težavo ne spopadajo zgolj v njihovem sektorju, ampak v celotnem kmetijstvu.
"Zadnjih pet let smo bili priča milim zimam in pozebam aprila, ko drevje že odžene, ko je že vse v popkih. S tem so izjemno prizadeti sadjarji in seveda čebelarji, saj pozebe celotna cvetlična in akacijeva paša. To pomeni, da moramo mi v tem času čebele ves čas krmiti. Če so čebele na sladkorju, to nikakor ni primerljivo z medičino, ki jo pridobijo iz narave. Lani, ko ni bilo pozebe, pa smo imeli drugi ekstrem, močno sušo, zato smo drugi del sezone čebele znova imeli na sladkorju," je pojasnila predsednica združenja profesionalnih čebelarjev. Ob tem je poudarila, da težava ni zgolj v tem, da morajo čebelarji čebele krmiti s sladkorjem, ampak tudi v tem, da ne dobijo dovolj cvetnega prahu. To so namreč beljakovine, ki so ključne za razvoj čebelje družine.
Alternativo iščejo z dodatki v prehrani čebel, je povedala Intiharjeva. O tem je bilo precej govora tudi na simpoziju, ampak je za zdaj še vse v začetnih fazah, v fazah preizkušanja. To pa seveda pomeni veliko večji strošek za čebelarje. Država jim je, kot je povedala Intiharjeva, v preteklih nekaj letih pomagala, tudi zato, ker je bila v preteklem letu precej velika draginja, a poudarja, da pomoč še zdaleč ni tolikšna, da bi lahko čebelarji preživeli sezono. Cene sladkorja so se dvignile za sto odstotkov, v nekem obdobju pa sladkorja sploh ni bilo mogoče dobiti, ker so države, iz katerih se ga uvaža, na primer Srbija, zaprle mejo za izvoz, kar je bilo povezano z vojno v Ukrajini.
Alternative za čebeljo pašo je predstavil predavatelj iz ZDA
O alternativah je spregovoril tudi svetovno znani biolog s področja čebelarstva Oliver Randy, ki gostuje po vsem svetu, včeraj pa ves dan preživel s slovenskimi profesionalnimi čebelarji. Predstavil je primer iz Kalifornije, kjer hranjenje začenjajo že novembra, ko postavijo čebelnjake v nasade mandljev, ki cvetijo v tistem času. Na trgu obstaja več pripravkov krmnih mešanic, ki jih je Oliver preizkusil na čebelah. Rezultati so pokazali, da so mešanice z od 15 do 20 odstotki cvetnega prahu najuspešnejše, če pa je bil v hrano dodan tudi timol, čebele niso jedle, saj se je izkazalo, da čebele ne marajo eteričnih olj. Zagovarja tudi tezo, da morajo biti v prehrani popolnoma uravnotežene esencialne aminokisline, zato je na svoji spletni strani objavil kalkulator sestavin, da si lahko čebelarji sestavijo optimalno prehransko mešanico.
Randy je nekaj časa delal s klasičnimi zdravili za čebele, zdaj pa čebele zdravi zgolj s kislinami. Predstavil je oksalne kisline in način njihove aplikacije v panje.
V prvem delu predavanja je govoril tudi o pomembnosti natančnega in pazljivega nadzora varoje oziroma števila pršic v panju. Najnatančnejši test števila, ki ga je predstavil, vsebuje alkohol, negativna stran tega testa pa je, da ubijemo vse čebele, na katerih opravimo preizkus. Pri nas je v uporabi bolj humana metoda s posipanjem s sladkorjem, ki pa ni tako natančna. Randy prisega na bolj naravne snovi, ki mogoče niso tako uspešne kot druga farmacevtska sredstva, vendar lahko zagotovijo odlične rezultate predvsem pri natančnem nadzoru in pravočasni obravnavi.
Randy navdušen nad naprednim slovenskim čebelarstvom
Randy je nekaj časa delal s klasičnimi zdravili za čebele, zdaj pa čebele zdravi zgolj s kislinami. Predstavil je oksalne kisline in način njihove aplikacije v panje. Odlični rezultati so se pokazali pri aplikaciji z uporabo glicerola, ki ga čebele ne zaužijejo tako kot nekatere sladke sestavine, s čimer zagotovimo daljšo obstojnost in učinkovitost, tudi neodvisno od vremena. Dosti časa je namenil raziskavam, kako dolgo pravzaprav deluje kislina, zato je izvajal titracije vsak dan na nekaj ur in ugotavljal, kako dolgo je kislina aktivna na čebelah. Ugotovil je, da je kislina lahko aktivna do 25 dni, seveda odvisno od nekaterih spremenljivk, ki jih je treba upoštevati.
Medene pijače slovenskih čebelarjev
Poleg sodelovanja na simpoziju je predavatelj Randy obiskal nekaj čebelarjev in tudi hišo kranjske čebele. Očaran je bil nad tem, kakšno znanje premorejo slovenski profesionalni čebelarji in kako napredno čebelarstvo imamo. Poudaril je, da smo Slovenci na področju čebelarstva v svetovnem vrhu, je še povedala Intiharjeva.
Intiharjeva: Ta vlada ima posluh za čebelarje
Na simpoziju sta bila prisotna tudi predstavnika politike. Poslanec v državnem zboru Lenart Žavbi je dejal, da so čebele in čebelarstvo del slovenske identitete ter da se težav na tem področju zavedajo tudi poslanci in vlada. "Ta vlada ima posluh, da profesionalnim čebelarjem nekoliko bolj prisluhne, da se sektor tudi sistemsko uredi, da se nam omogoči, da delujemo na področju davčne, socialne in okoljske politike. Profesionalni čebelarji bi radi tak status, kot ga imajo kmetje v drugih kmetijskih sektorjih. Na ministrstvu sta oblikovani dve delovni skupini, ki se redno srečujeta," je za Siol.net povedala Intiharjeva in dodala, da so se s poslansko skupino Gibanje Svoboda že srečali.
Sodelovali so še Uroš Zgonec z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predstavil nekaj glavnih poudarkov iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki bo čebelarjem prinesel novosti predvsem na področju trajnostne pridelave hrane in samooskrbe, Janez Prešeren s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je spregovoril o selekcijskih programih, in gostja iz Hrvaške Ivana Tlak Gajger z Veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu, ki je svoje predavanje namenila podnebnim spremembam ter stresu pri čebelah in vplivu teh dejavnikov na imunost čebel.
Simpozija se je udeležil poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi.
3