Na zahodu, kjer se jasa naravno rahlo dviguje, so bile umeščene tribune, peščeni oder pa se je s pogledi odpiral proti mestu. Na vrhu tribun je bil vodnjak, ki so ga pozneje prestavili na Ribji trg ob Ljubljanico. Po vojni je bil avditorij prepuščen propadanju, v vodniku Plečnikova Ljubljana (1996) avtorji navajajo, da se je v 50. letih gledališče uporabljalo za letni kino, pozneje celo kot disko klub, v 70. letih pa je povsem propadlo.
"V letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, bomo v luči ohranjanja Plečnikove ideje in zaokrožitve kulturnega programa v parku Tivoli skupaj z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in leta 2017 prenovljeno Švicarijo ta prostor ponovno obudili za kulturne prireditve na prostem," sporočajo iz Mestne občine Ljubljana in dodajajo, da bodo dela končana do konca oktobra. Cena projekta znaša 358.298,57 evrov brez DDV.
"Na jasi za Tivolskim gradom, ki je danes obdana z visokoraslimi drevesi in z rastiščem zaščitenih rastlin, so bile umeščene lesene tribune, peščen oder pa se je s pogledi odpiral proti mestu. V okviru prenove, ki jo je zasnoval Rok Žnidaršič, Medprostor d.o.o., bomo uredili lesene tribune na jekleni konstrukciji, in sicer na obstoječem mestu v obstoječem obsegu. To pomeni, da se v celoti ohranja obstoječa zarast ob jasi, vključno z vsemi drevesi," obljubljajo na MOL.
Dodajajo, da "gre pri projektu za minimalno intervencijo v skladu s pravili stroke in za reinterpretacijo originalne zasnove na originalnem mestu v originalnih gabaritih". "Ta poudarja Plečnikovo skrb za javni odprti prostor, ki je utemeljena kot ena bistvenih vrednot njegovega doprinosa k dediščini človeštva. Poseg bo ohranil bistvene vrednote občutljivo umeščenega avditorija v naravnem okolju."
Vsi pa nad obnovo niso navdušeni. Del stroke je februarja v javnem pismu pozval MOL, da si premisli in odstopi od načrtovane rekonstrukcije. Podpisani so bili krajinski arhitekti, arhitekti in umetnostni zgodovinarji Ana Kučan, Beti Žerovc, Maja Simoneti, Urška Jurman in Andrej Hrausky ter oddelek za krajinsko arhitekturo ljubljanske biotehniške fakultete, oddelek za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete in Društvo krajinskih arhitektov Slovenije.
"Zdi se, da se poseg v Tivoli izpostavlja kot rekonstrukcijo Plečnikovega dela zato, da bi se s sklicevanjem na največjega mojstra slovenske arhitekture prepričalo javnost o utemeljenosti posega," so zapisali v uvodu. Oživitvi avditorija nasprotujejo, ker bi po njihovem postal sprožilec številnih negativnih vplivov na okolje, naravo in doživljanje parka, se zavzemajo za ohranitev prostora v današnji podobi in funkciji ter nasploh za vzdržno, strokovno in celostno urejanje parka Tivoli.
