kranj, prometna-nesreča, avtobus Svet24.si

Policija išče voznika avtobusa, ki je v Kranju ...

duša Svet24.si

Pogovori s pokojnimi ne izčrpajo, ampak pomirijo

Screenshot 2024-04-25 at 16.31.28 Necenzurirano

Žakelj obrnil ploščo: zdaj ve, da je na ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Von der Leynova in Macron: O evropski varnostni arhitekturi bo odločala Evropa

Deli na:
Von der Leynova in Macron: O evropski varnostni arhitekturi bo odločala Evropa

Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron. - Foto: Profimedia

O evropski varnostni arhitekturi bo odločala Evropa, sta danes v Parizu zatrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron v odzivu na dejstvo, da je EU izločena iz pogovorov Rusije in ZDA o tem vprašanju. Macron je ob tem znova izpostavil pomen dialoga z Rusijo, ki da ne pomeni popuščanja.

V pogajanjih o reševanju napetosti zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini ne bo nikakršne rešitve brez podpore Evrope, je poudarila von der Leynova na skupni novinarski konferenci ob začetku francoskega predsedovanja Svetu EU.

Ob tem je spomnila na normandijski format, ki poleg Rusije in Ukrajine vključuje Francijo in Nemčijo. Doslej je bilo šest srečanj v tem formatu, prvo junija 2014 v Normandiji, zadnje decembra 2019 v Parizu. Macron in nemški kancler Olaf Scholz sta v minulih tednih večkrat pozvala k oživitvi normandijske četverice.

EU mora prispevati svoje ideje o tem, kakšna naj bo evropska varnostna arhitektura v prihodnje, je še izpostavila predsednica komisije.

Macron pa je sicer zatrdil, da je sodelovanje z ZDA odlično, a se strinjal, da je evropska varnostna arhitektura stvar Evrope, in da mora Evropa, ki je geopolitična sila, sama predlagati, kakšna bo ta struktura.

Francoski predsednik je spomnil, da sta z nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel junija lani predlagala vrh z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Predlog tedaj ni dobil podpore preostalih voditeljev v uniji. Macron se je tudi danes zavzel za dialog z Rusijo, saj da to ne pomeni popuščanja.

Dogajanje v Kazahstanu je nov oder za merjenje ruske moči. Oba evropska voditelja sta danes v Parizu izpostavila, da z veliko zaskrbljenostjo in zelo budno spremljajo razmere v državi, ki so jo v nedeljo zajeli nasilni protesti zaradi novoletnega zvišanja cen energentov.



Von der Leynova je poudarila, da je treba zavarovati pravice in varnost državljanov ter pozvala h končanju nasilja. EU je po njenih besedah pripravljena pomagati, kolikor lahko.

Evropska komisija je danes na obisku v Parizu ob začetku francoskega predsedovanja Svetu EU. Namen tega tradicionalnega srečanja komisije in vlade države, ki za šest mesecev prevzema predsedovanje, je uskladiti načrte za čim boljše delovanje unije v prihodnjega pol leta.

Temeljna tema tokratnega, trinajstega francoskega predsedovanja je nujnost evropske suverenosti - zdravstvene, gospodarske, trgovinske, industrijske, ekološke, strateške in digitalne, poudarjajo v Parizu.

Von der Leynova je že ob četrtkovi delovni večerji z Macronom izpostavila pet prioritet za prihodnje mesece: podnebje, digitalne teme, ekonomska pravila, migracije in obramba. Poudarila je tudi, da Evropa potrebuje vodenje Francije.

Danes je na skupni novinarski konferenci izpostavila veselje, da v teh občutljivih časih, ne nazadnje zaradi izjemnih napetostih glede Ukrajine, predsedovanje Svetu EU prevzema država s takšno politično težo in izkušnjami. Glas Francije je po njenih navedbah močan in seže daleč, pri čemer je ključno, da je Evropa v njenem srcu.

Danes so sicer najprej s slovesnostjo v pariškem Panteonu, kjer so grobnice znamenitih Francozov, počastili spomin na dva velika Evropejca in Francoza, Simone Veil, prvo žensko na predsedniškem položaju v Evropskem parlamentu, ki je znana po svojih prizadevanjih za pravico do splava, in Jeana Monneta, enega od očetov evropskega projekta.