Podjetje Soven iz Selnice ob Dravi je družinsko podjetje, ki se že 25 let ukvarja z odkupovanjem in predelavo slovenske ovčje volne. Marija Srblin, direktorica podjetja, nam je povedala, da je vsa volna, ki jo odkupujejo, slovenskega izvora: “Odkupimo jo od slovenskih rejcev, v letošnjem letu prvič po 25-ih letih ne hodimo več na teren po volno, ampak jo rejci pripeljejo k nam, na sedež podjetja. Najprej jo je potrebno sortirati in oprati. Nato sledi tako imenovano strojno volfanje, s čimer se volna razcefra, nato gre v mikalnik, kjer se sčeše, na polagalni mizi pa se posamezne plasti sestavljajo, v iglarju pa že nastaja filc. To je potem končni izdelek, ki je lahko vložek za visoko gredo, zastirka ali zaščitni ovoj proti zmrzali.”

Sodelujejo s polovico slovenskih rejcev ovac

Na leto odkupijo okoli 80 ton volne, v povprečju pa sodelujejo s polovico slovenskih rejcev. “V zadnjem času veliko rejcev volno uporabi za visoko gredo, nekateri jo še vedno tudi zavržejo, v preteklosti pa smo odkupili tudi od 80 do 90 odstotkov slovenske volne. Vsi zainteresirani rejci ovac nas lahko pokličejo na 02 674 0574,” je še pojasnila Srblinova.

Poleg vrtnarskega volnenega filca, ki je tačas najbolj aktualen, v podjetju Soven izdelujejo tudi bio volneno izolacijo za hiše, odeje, nadvložke, vzglavnike, trenutno pa največ pozornosti namenjajo naravnim ležiščem.

Poleg vrtnarskega volnenega filca, ki je tačas najbolj aktualen, v podjetju Soven izdelujejo tudi bio volneno izolacijo za hiše, odeje, nadvložke, vzglavnike, trenutno pa največ pozornosti namenjajo naravnim ležiščem. “Še vedno tudi predemo, vendar ne več v takem obsegu kot pred leti.”

V času epidemije je pomembna zlasti spletna prodaja

Največ izdelkov v tem času prodajo preko spleta: “Ljudje pri nas naše produkte naročijo, nato jim jih pošljemo po povzetju. Fizično pa lahko vidijo in kupijo naše proizvode v Selnici ob Dravi – v tovarniški prodajalni na Mariborski cesti 48 in pa v tovarniški prodajalni v Ljubljani na Gosposvetski cesti 7. Ob tem je v Sloveniji vsaj 160 trgovin, ki prodajajo tudi naše produkte. V večjem delu so to zadruge, ki prodajajo tako kmetijski filc kot tudi izdelke za osebno rabo.”

Ravno v pravem času smo oblikovali novo spletno stran, ki je v teh razmerah še kako dobrodošla. Ko so vsi drugi imeli popolnoma zaprte trgovine in dajali delavce na čakanje, smo mi čisto normalno proizvajali in vsakodnevno pošiljali izdelke po celem svetu, ne le po Sloveniji.

Srblinova dodaja: “Ob pojavu corone smo bili zaskrbljeni, kako bo s prodajo naših proizvodov. Ravno v pravem času smo oblikovali novo spletno stran, ki je v teh razmerah še kako dobrodošla. Ko so vsi drugi imeli popolnoma zaprte trgovine in dajali delavce na čakanje, smo mi čisto normalno proizvajali in vsakodnevno pošiljali izdelke po celem svetu, ne le po Sloveniji. Zdaj, ko sta samooskrba in lokalna pridelava hrane v porastu,  imamo srečo, da izdelujemo dva produkta, ki sta za samooskrbo zelo pomembna – to so volneni vložki za visoke grede in zastirke za vrt. To dvoje se zdaj zelo dobro trži in hvala Bogu, da imamo ta dva produkta.”

Vrtnarski volneni filc

Ovce, ki se pasejo na sosedovem hribu, dajo vsako leto vsaj 1,5 kg volne. Lastniki jo lahko uporabijo za tople volnene nogavice, za prešito odejo, nadvložek, vzglavnik , za izolacijo svojega doma, slabšo volno pa za visoko gredo ali za zastirko na vrtu. Številni rejci pa jo kljub veliki uporabnosti, mečejo v smeti ali sežigajo in s tem močno onesnažujejo okolje.

Ovčja volna v visoki gredi

Ovčja volna v visoki gredi uravnava vlago v zemlji, prepreči prekomerno izsušitev zemlje ob robovih, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast in preprečuje prehitro propadanje lesa. Z vrtnarskim volnenim filcem obložimo notranjost grede, cca pol metra pod vrhom. Filc nadomesti razne nenaravne notranje zaščite kot so guma, folija, …

Ovčja volna v visoki gredi uravnava vlago v zemlji, prepreči prekomerno izsušitev zemlje ob robovih, odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce, pospešuje rast in preprečuje prehitro propadanje lesa.

Neoprano volno v razsutem stanju pa položimo v visoko gredo nad dračje, tik pod zaključno plast rodne zemlje. Enakovreden nadomestek neoprani volni je tako imenovan *kemlak* ki je stranski produkt pri proizvodnji prvovrstnih volnenih produktov in ima to lastnost, da se v zemlji še hitreje razgradi kot neoprana volna. V kolikor imamo visoko gredo na zelo sončnem predelu, priporočamo,da jo tudi zgoraj zaščitimo z bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje.V isto zastirko lahko posajamo dva do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage in pospeševala rast, odganjala škodljivce, …

Volneni filc za zastirko na vrtu in v trajnih nasadih

Neugodne vremenske razmere, kot so nepričakovane spomladanske pozebe in poleti prehuda vročina in suša, so razlogi, da pridelovalci ekološke zelenjave iščejo rešitve v obliki zastirk. Ena od trajnejših in zelo koristnih zastirk je zastirka iz ovčje volne. To ni pokrivalka. Položi se na zemljo, v njo se naredijo luknje, v katere se posadi rastlinje. Zgodaj spomladi ščiti korenine pred pozebo, sicer pa odganja rdeče polže, uravnava vlago, prepreči prekomerno rast plevela, pospešuje rast in pripomore k bolj zdravemu pridelku.

Ena od trajnejših in zelo koristnih zastirk je zastirka iz ovčje volne. To ni pokrivalka. Položi se na zemljo, v njo se naredijo luknje, v katere se posadi rastlinje.

Obstajata dve debelini zastirke iz ovčje volne, in sicer 3 mm,ki ima življenjsko dobo do enega leta in omogoča dvakratno zasajanje ( najprej solato, potem pa paradižnik …) in pa 4-5 mm,ki jo običajno dajemo k trajnim nasadom- ima življenjsko dobo od dve do tri leta. Če pa jo damo na zelenjavni vrt, jo lahko v jeseni pospravimo v klet in spomladi spet uporabimo, torej jo uporabljamo vsaj dve leti oz. za štiri periode zasajanja. Volnena zastirka ni nikoli odpad, na koncu se spremeni v kompost, v gnojilo, v zemljo, njen vpliv je dolgoročen.

Vložek za okenska rožna in zelenjavna korita

Vrtičkanje na balkonih in okenskih policah je sodoben način eko vrtnarjenja. Zemlje je malo, izpostavljena je soncu, časa za zalivanje in nego imamo vedno manj. Volneni filc lahko uporabimo kot notranjo zaščito (ob notranjih stranicah zasadilne posode) in zunanjo zaščito (na vrhu korita ali gredice). Veliko koristi bomo tudi imeli, če bomo volneni filc položili čisto na dno korita ali lonca, kjer bo uravnaval vlago in pospeševal rast.

cof

Posebnost – bio filc kot zaščita v zelenjavnih in sadnih zabojčkih

Ovčja volna je antialergijski material, odbija prah, pršico, vlago, ima številne zaščitne lastnosti pred povzročitelji gnitja in uravnava vlago . Vse to je zelo pomembno, da ohranimo zelenjavo ali sadje čim bolj dolgo sveže in zaščiteno pred negativnimi vplivi. Poznamo odlično ,dobro prakso, kako koristen je volneni filc iz ovčje volne:

– Sirarji na odročnih avstralskih ovčjerejskih farmah,ki so od prvega večjega kraja oddaljeni več tisoč kilometrov in nimajo elektrike iz omrežja oz. hladilnikov, si pomagajo, da ostane sir dolgo svež, ravno z filcem iz ovčje volne.

Sir zavijejo v volneni filc in za več let spravijo kar v hlevu. Sir ni plesniv, se ne izsuši nima nobenega neprijetnega vonja.

Sir zavijejo v volneni filc in za več let spravijo kar v hlevu. Sir ni plesniv, se ne izsuši nima nobenega neprijetnega vonja. In kako zdrži na več tednov trajajočem transportu do prvega hladilnika? Prav tako zavit v volneni filc.
– V svetu je vse bolj moderna dostava zelenjave in sadja po mestih v tako imenovanih eko zabojčkih. V letu 2017, ko je podjetje Soven prvič objavilo na spletu, da proizvaja bio volneni filc, se je javilo beograjsko podjetje, ki dnevno distribuira po 500 zabojčkov zelenjave in sadja. Naročili so volnene vložke za te gajbice. Od takrat naprej vsako leto naročijo novo količino. Povedali so, da je volneni filc zdržal za najmanj 20-kratno uporabo, če so vložili papir, pa so ga morali menjati skoraj vsaki dan.

Povedali so, da je volneni filc zdržal za najmanj 20-kratno uporabo, če so vložili papir, pa so ga morali menjati skoraj vsaki dan.

Volneni filc uporabljajo tudi za distribucijo kravjega, kozjega in ovčjega sira s planin do mesta, približno tako kot v Avstraliji. “V Sloveniji imamo številne možnosti za hlajenje sadja in zelenjave in mlečnih izdelkov, zato nas še ni nihče vprašal po bio filcu, pa vendar, ali ne bi bilo to veliko bolj zdravo in bolj rentabilno ….” še razmišlja Marija Srblin.

MOJA IZKUŠNJA Z OVČJIM FILCEM
“Lani v začetku leta sem spoznala čudovito, pozitivno in delovno osebo, gospo Marijo Srblin, ki me je popeljala po proizvodnji njenega podjetja Soven in mi pokazala postopke predelave volne. Že od nekdaj sem pokrita z volneno odejo in pletem z naravno ovčjo volno, a lani me je Marija spoznala še z mikano volno za polstenje in z volnenim filcem za vrtnarstvo. No, takoj sem se zaljubila v polstenje, vsekakor pa sem želela prenesti ekološki filc slovenskih ovčk tudi na naš vrt in ga preizkusiti. Saj mi živeti v sozvočju z naravo in okoljem zares veliko pomeni.

Najprej sem sem ovčji filc uporabila, ko sem sadila pomladanska korita. Položila sem ga na dno in na vrh kot zastirko. Zelo sem bila zadovoljna. Rožice so lepo uspevale in le poredko sem morala zalivati. Potem sem filc položila na večjo gredo, kjer sem izmenjaje sadila vrste solat in zelja. Zelenjavi je odlično odgovarjala zastirka, meni tudi, saj ni bilo pletja in ne veliko zalivanja, no, polžem pa ovčji filc ni bil po godu, zato so se le izjemoma sprehodili do rastlin. Juhu.
Ovčji filc se je nato preselil še pod krošnje mladih dreves, da ni bilo potrebno pleti, da je obdržal vlago in hkrati služil kot medvloga med prstjo in okrasnim lubjem. V visoki gredi smo ga položili na tla, kot zaščito pred škodljivci, okoli oboda, da bo varoval les, toplotno izoliral, varoval pred izsušitvijo in še na vrh kot zastirko. Kot zastirko smo ga uporabili tudi pri malinah in ga položili v sadilno jamo, kjer smo posadili ameriške borovnice. Pozno v jeseni pa smo še zaščitili lonce in zelenjavo pred zmrzaljo.
Ugotovila sem, da ima naravni ovčji filc zares veliko prednosti. Rastlinam je všeč in lepše uspevajo, jaz imam veliko manj dela in čas, ki ga bi morala nameniti pletju in zalivanju, bom raje uporabila še za druge reči, ki jih rada počnem. Letos bom na novo delala nasad jagod in vsekakor bom uporabila filc. Pa tudi veliko korit in gred na našem vrtu bo letos pokritih z darovi ovčk, ki ga v podjetju Soven spremenijo v izdelek, ki je ekološki, obnovljiv in razgradljiv. Sicer pa že komaj čakam pomladnih opravil.”

Metka iz Maribora