Četrto mesto bi na volitvah zasedel LMŠ, ki bi ga volilo 6,3 odstotka vprašanih, sledili bi NSi s 5,3- in SAB s 5,1-odstotno podporo. Preostale parlamentarne stranke bi se zvrstile takole: za SNS bi glasovalo 1,2 odstotka vprašanih, za DeSUS 1,1 odstotka in za SMC 0,5 odstotka. Od zunajparlamentarnih strank bi opaznejšo podporo dobil SLS, za katerega bi glasovalo 1,8 odstotka vprašanih.

Odstotek tistih, ki ne vedo, koga bi volili, še naprej narašča, saj je takšnih že 30,4 odstotka vprašanih, medtem ko jih je bilo septembra še 27 odstotkov. 8,1 odstotka vprašanih pravi, da ne bi odšli na volitve.

Glede na septembrsko anketo je podpora padla SDS-u (za 1,6 odstotne točke), Levici (za 0,6), LMŠ-ju (za 2,6) in SNS-u (za 0,4 odstotne točke). Podpora pa je narasla SD-ju (za 0,7 odstotne točke), SAB-u (za 1,6) in DeSUS-u (za 0,2 odstotne točke). NSi in SMC beležita enako podporo.

Kako dobro dela vlada?

Da vlada ne dela uspešno, je prepričanih 67,9 odstotka anketiranih, kar je nekoliko manj kot septembra, ko je njeno delo kot neuspešno ocenjevalo 69,3 odstotka vprašanih. Da dela uspešno, meni 27,3 odstotka (septembra 28,1 odstotka).

Na lestvici ocene politikov se je na prvo mesto znova zavihtela evropska poslanka Ljudmila Novak, sledita ji predsednik republike Borut Pahor in evropska poslanka ter predsednica SD-ja Tanja Fajon.

Telefonsko raziskavo javnega mnenja Vox populi, ki jo za časopisa Večer in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia, so izvedli med 12. in 14. oktobrom, v njej pa je sodelovalo 700 oseb.