Do zadnje strani: Lupina življenja

Roman Bernardijeva soba srbskega pisatelja Slobodana Tišme– ki, seveda, ni srbski avtor Aleksandar Tišma, čigar knjigo Šola brezboštva smo prav tako dobili v zadnjem letu – je umeščen v Đurvidek. Le redki sladokusci vedo, da gre za prečrkovanje imena Ujvidek, starega madžarskega poimenovanja za Novi Sad. Ne omenjam ga le zato, ker je povezan z avtorjevo biografijo, Vojvodina je, ležerna in odprta, povezana predvsem z vzdušjem tega dragocenega romana, ki mu ni mar za bombastično aktualnost, temveč stavi na najbolj posrečene plati neke – tuje, naše lastne? – pozabljenosti.