V Srbiji izbruh ošpic, potrdili že 43 primerov

V Srbiji se že od januarja soočajo z izbruhom ošpic, zato so poostrili epidemiološke razmere. Število okuženih narašča, zadnji primer so zabeležili v Srbiji, in sicer pri 14-mesečnem dojenčku. Do zdaj so ošpice potrdili pri 43 osebah v treh mestih – Smederevo, Novi Sad in Beograd. Največ primerov, 38, so zabeležili v Smederevu. 

Na območju Novega Sada so potrdili dva primera, pri necepljenem otroku, starem 9 let, in pri osebi, stari 40 let. V Beogradu so ošpice najprej potrdili pri mami in štirimesečnem otroku, nato pa še pri 14-mesečnem otroku. 

Sredi februarja so imeli izbruh ošpic v bližnjem avstrijskem Gradcu. Od začetka leta so zabeležili 30 primerov. Februar sicer velja za mesec, ko je okužb z ošpicami običajno več kot sicer. Zaradi pandemije covida-19 sicer v zadnjih letih ni bilo veliko primerov te bolezni. Zadnji večji izbruh ošpic so na avstrijskem Štajerskem zabeležili leta 2019, ko so potrdili 40 primerov te bolezni. 

V Sloveniji letos še nismo zabeležili primera ošpic, je sporočil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih ocenah je precepljenost otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v letu 2021 znašala 95,3 odstotka, z drugim odmerkom pa 92,2 odstotka. Slovenski inštitut za javno zdravje je nazadnje okužbe z ošpicami zabeležil v letu 2020. Vseh šest primerov je bilo predvidoma povezanih z izbruhom v kranjski regiji. Na ravni države je bila leta 2021 najnižja precepljenost v regiji Kranj, najvišja pa v Murski Soboti. 

Kako nevarne so ošpice? 

Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni in se širijo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju in kihanju, po zraku in prek izločkov dihal okužene osebe. Za okužbo so dovzetni vsi, ki niso ustrezno zaščiteni s cepljenjem ali bolezni niso preboleli. 

Simptomi ošpic se običajno razvijejo 7–18 dni po okužbi. Sprva se pojavijo kašelj, izcedek iz nosu, vnetje nosnice in visoka vročina. V tem obdobju je bolezen podobna drugim virusnim okužbam, kot je gripa, zato je zgodnja diagnoza težka. Na ustni sluznici se lahko razvijejo rdeče lise z belo sredico, ki jim pravimo Koplikove pege. Tretji do sedmi dan po začetku bolezni se pojavi še značilen izpuščaj – naprej na obrazu, nato pa se razširi na ostale dele telesa.

Po podatkih NIJZ se pri okoli 30 odstotkih bolnikov pojavijo zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, redkeje se lahko razvije vnetje osrednjega živčevja. Pri dojenčkih se lahko pojavi tudi huda driska z dehidracijo. Smrt nastopi pri enem do dveh bolnikih na tisoč zbolelih.

Na NIJZ še pojasnjujejo, da je zaščita po cepljenju dolgotrajna, večinoma traja vse življenje.