Dodikova dvojna igra: prejemal bi EU sredstva, v Moskvi pa kritiziral Zahod

Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, rad potuje v Moskvo, hkrati pa prejema evropska sredstva. Zahod namreč še vedno pušča odprta vrata, vendar je njegovo potrpljenje omejeno. Prejšnji teden se je zgodil prelet bombnikov Lancer nad Sarajevom. Korenček na eni strani, na drugi pa palica. 

Evropska komisija je preklicala začasno ustavitev izplačila sredstev EU, namenjenih Republiki Srbski (BiH). Gospodarske razmere v entiteti, ki jo vodi predsednik Milorad Dodik, so vse slabše in bi ga utegnile prisiliti v dodatno zadolževanje. Prav mogoče je, da bo pomoč poiskal na Madžarskem. V petek je sicer dosegel velik uspeh. EU je namreč (kot že rečeno) preklicala prekinitev razvojnih projektov, ki jih v srbski entiteti financira EU. Izplačilo sredstev, namenjenih Republiki srbski, je bilo prekinjeno od februarja lani. Na takšen način je Evropska komisija skušala pritiskati na tamkajšnjo vladajočo politiko, poroča Balk Magazin.

Razlog so odcepitvene težnje Republike Srbske. Čeprav EU tedaj ni uvedla sankcij proti političnim voditeljem bosanskih Srbov, je Komisija odredila zamrznitev vseh projektov, ki prejemajo podporo EU. Že v času ustavitve investicij, večinoma povezanih z razvojem infrastrukture, se je vedelo, da srbska entiteta, obremenjena s precejšnjim dolgom zaradi obveznic, izdanih na mednarodnih borzah, nastalega izpada ne bo mogla nadomestiti iz lastnih proračunskih sredstev. Maja letos je več bosanskih časopisov poročalo, da bi bilo lahko vodstvo republike bosanskih Srbov v težavah, če ne bi našlo novih zunanjih sredstev za pokrivanje nakopičenega zunanjega dolga.

Izplačevanje prej zamrznjenih finančnih sredstev EU gre razumeti kot znak, da EU še ni obupala nad Republiko Srbsko. Ponovni zagon programov EU bi lahko bila rešilna bilka za slabo gospodarsko stanje entitete bosanskih Srbov. A dotok EU sredstev ne bo zadostoval za zagotovitev potrebne rasti za financiranje zunanjega dolga. Dodik si je usmiljenje EU sicer prislužil z izpolnjevanjem koalicijske pogodbe, ki jo je sklenil skupaj s Hrvaško demokratsko skupnostjo Bosne in Hercegovine (HDZ BiH) in levičarskim bosanskim strankarskim zavezništvom, znanim kot “trojka”.

Novo milijardno posojilo?
Obenem gre zahvala bosanskemu zunanjemu ministru Elmedinu Konakoviću, da je tekom svojega mandata vprašanje ponovnega zagona zamrznjenih projektov v srbski entiteti dosledno držal na dnevnem redu med letošnjimi obiski v Bruslju. Dodik mu je izrekel zahvalo. Ob hkratni objavi ugodne finančne novice, pa se je Denis Bečirović, bosanski član predsedstva Bosne in Hercegovine, v Bruslju pogovarjal s člani delovne skupine Evropskega parlamenta za Zahodni Balkan. Bečirovićeva udeležba na dogodku je povzročila precejšnje motnje v komunikaciji bosanske vladne koalicije. Član predsedstva je namreč predstavnike EU pozval k uvedbi nadaljnjih sankcij proti Dodiku.

Kot zelo slabo potezo pa je označil nadaljevanje črpanja finančnih sredstev EU. Bečirović je v zadnjih letih vrhovnega vodjo bosanskih Srbov sicer večkrat obtožil separatističnih teženj in kršenja načel Daytonskega sporazuma. Vrh vsega prihaja tudi do hudih napetosti znotraj koalicije. Prav tako se bližajo roki za izplačilo obveznic, njihovo odplačilo pa bi močno obremenilo proračun srbske entitete. Precejšnji del obveznosti se nanaša na infrastrukturne investicije. Za zagotovitev financiranja dolga je entiteta od Madžarske prejela posojilo v višini približno 92 milijonov evrov. Dodik pa bo v bližnji prihodnosti morda sprejel še eno madžarsko posojilo v višini dobre milijarde.

Domen Mezeg