Največ bralcev, 24 odstotkov glasov, pričakuje rešitve na področju zdravstvene reforme, ki postavlja v ospredje pacienta. Z rezultati smo seznanili tudi kandidate političnih strank, ki se na aktualnih  volitvah potegujejo za stolček v parlamentu. Objavljamo njihove odgovore.

Socialni demokrati

“Socialni demokrati imamo načrt za kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse. Slovenijo pestijo dolge čakalne dobe in vse težja dostopnost do zdravstvenih storitev, kar je epidemija še zaostrila. Predlagamo sprejem nujnih ukrepov za skrajšanje čakalnih dob, s ciljem 30-dnevnega roka za specialistični pregled, zagotovitev osebnega zdravnika za 135.000 oseb, omejitev hkratnega dela zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.

Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, določili bomo novo košarico osnovnih pravic, v kateri bo več zobozdravstvenih storitev. Področje duševnega zdravja, še posebej mladih, uvrščamo med prednostne naloge naše zdravstvene politike,” odgovarjajo v stranki Socialni demokrati.

Nova Slovenija

“Zavzemamo se za reformo, ki v središče zdravstvenega sistema postavlja bolnika ter njegovo hitro in kakovostno obravnavo. Vsak mora imeti možnost, da po lastni presoji in svobodno izbere, pri katerem izvajalcu bo opravil zdravstveno storitev. Storitve ne plača iz lastnega žepa, ampak se plačilo izvede iz zdravstvenega zavarovanja. S tem vzpostavljamo večjo konkurenco med ponudniki zdravstvenih storitev, zagotavljamo boljše storitve in možnost izbire.

V javni zdravstveni sistem je zato treba vključiti vse izvajalce zdravstvenih storitev, tako javne kot zasebne, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev. Pri tem je naloga države, da predpiše jasna pravila delovanja in izvaja nadzor. Na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja je treba vzpostaviti konkurenco, saj monopol ZZZS ustvarja zgolj dolge čakalne vrste in zavira napredek izvajalcev zdravstvenih storitev. Plačilo zdravstvenih storitev pa naj se izvede glede na rezultate zdravljenja in dosežene strokovne standarde.

Zdravstvo želimo tudi celovito digitalizirati, vzpostaviti enoten informacijski sistem ter uvesti elektronske zdravstvene kartone in izvide, ki bodo omogočali hitrejšo in bolj kakovostno obravnavo. Poleg tega je treba povečati število vpisnih mest na medicinskih in zdravstvenih fakultetah, z boljšimi pogoji spodbuditi mlade zdravnike k specializaciji družinske medicine in uvesti možnost nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu glede na rezultate dela,” pojasnjujejo v stranki Nova Slovenija.

Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo

“Področje zdravstva je potrebno inteligente reforme, kar smo zapisali tudi v naš program. Menimo, da zdravstva in sociale v dobi računalnikov ni brez  celovitega digitaliziranega sistema, ki onemogoča preskakovanje vrst, ureja pa tudi možnost enotne nabave za celo državo od določene vrednosti naprej. Prepričani smo, da so čakalne vrste v zdravstvu umetna tvorba, ki jih je ustvaril zastarel sistem in zloraba le-tega s strani vplivnih stricev iz ozadja, ki na ta račun kujejo ogromne dobičke, z njimi pa sodelujejo tudi že prenekateri zaposleni v zdravstvu. Za učinkovito skrajšanje čakalnih vrst je več različnih možnosti, ena od teh je tudi ta, da so zaposleni zdravniki-specialisti zaposleni preko pogodb, kot je v nekaterih drugih evropskih državah, ali pa, da se zdravniku-specialistu poleg rednega dela dovoljuje tudi dodatno, t.i. popoldansko delo, vendar v istem zavodu, kjer je za svoje dodatno delo soudeležen pri dobičku. Dvoživke pa bi, ko bodo te možnosti uvedene, prepovedali. Na ta način bodo osebni zdravniki neprimerno manj obremenjeni kot so danes. Ko bomo v državi vzpostavili normalno stanje, ko bo vsakdo lahko razvijal svoje talente, znanje in ideje in od tega lahko živel, bo psihičnih težav, depresije, anksioznosti in še marsičesa, mnogo manj kot danes. Posledično bo tudi potreb po zdravniških opravičilih iz tega naslova in iz naslova izgorelosti mnogo manj. Osebni zdravniki se bodo lahko končno ukvarjali s pacienti, ki pogovor zdravnikom ali zdravniško oskrbo resnično potrebujejo. 

Z našim načinom prenove zdravstvenega sistema tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo več potrebno in zlatega obdobja nesorazmernega bogatenja zavarovalnic s prodajanjem megle, ne bo več. Oportunistični konglomerati kot so Prva zavarovalnica in podobni, za zagotavljanje zdravstvenega varstva Slovenkam in Slovencem v svoji domovini ne bodo več potrebni. Vsi dosedanji posli v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem vseh zavarovalnic in njihovi lobisti bodo podvrženi strogim kriminalističnim preiskavam, ki bodo ugotavljale morebitne zlorabe in korupcije, o katerih čivkajo že vrabci na vejah,” odgovarjajo v Listi Borisa Popoviča.

Naša prihodnost in Dobra država

V stranki Naša prihodnost odgovarjajo: “Zadnji dve leti sta omogočili jasen vpogled v nedopustno razkrajanje javnega zdravstvenega sistema. Dogaja se nam tiha privatizacija. Naš javni zdravstveni sistem je ugrabljen s strani interesnih skupin, požrešne politike in podkupljivih posameznikov/ic. Nedorečena pravila o zasebnih praksah dovoljujejo, da posameznice/ki opravljajo zasebne zdravstvene storitve brez prevzemanja odgovornosti za dežurstva, urgentne storitve (v času covid pandemije so vse obveznosti padle le na državno javno zdravstvo), brez prevzemanja stroškov izobraževanj in usposabljanj (le-ta so se izvajala na državne stroške, monetizirala pa v zasebne namene). Nepregledni razpisi so povzročili nenormalne zaslužke prodajalcev medicinske opreme. Umetno ustvarjane čakalne vrste spodkopavajo zaupanje v javno zdravstvo. Pomanjkanje upravičenega zaposlovanja zdravnikov in medicinskega osebja v javnem zdravstvu, opravičujejo plenilsko razkrajanje kakovostnih storitev (samo kot primer, v kliničnem centru je bilo pred leti zaposlenih več kot 2000 zdravnikov, danes jih je le se cca 260 ob bistveno večjih obremenitvah). Slovenija je se zadnja EU drzava, ki nima v javnem sistemu ustrezno integriranega zdravilstva kot je homeopatija, ayurveda, zdravilstvo na osnovi naravnih zdravil. Brez kritične presoje so se sprejemale globalne iniciative močno pod vplivom multinacionalk in WHO, ki je javno zasebno partnerstvo pod močnim vplivom kapitala, ki je odtujeno od ljudi in življenja samega.

Zato povezani v #ListaNasaPrihodnostinDobraDrzava predlagamo naslednje ključne spremembe:

•    sistemska rešitev javnega in zasebnega zdravstva; ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
•    integrativna medicina in preventivna družinska medicina; mreža družinskih zdravnikov
•    zdravstvena nega (povečanje kompetenc medicinskih sester in vrednotenje)
•    razpoložljiva paliativna oskrba za vse in sistematična izobraževanja o paliativi
•    javno dostopni, pregledni nabavni in investicijski procesi, ter dostopne statistične informacije o opravljenih storitvah v javnem zdravstvu
•    ničelna toleranca do diskriminacije na osnovi zdravstvenega stanja; prepoved digitalnih platform, ki nagovarjajo k diskriminaciji
•    zaščita telesne, duševne in umske integritete v skladu z Ustavo RS, nacionalno zakonodajo in soglasjem državljanov na individualni ravni.”

Resni.ca

V stranki Resni.ca pa pojasnjujejo: “Naše trenutno zdravstvo je jama brez dna, tu pa skozi korupcijo odteče največ denarja. Iz zdravstvenega sistema je treba popolnoma eliminirati tovrsten legaliziran kriminal in korupcijo ter ves ta denar vrniti nazaj v zdravstveni sistem, kjer mora biti na voljo za modernizacijo opreme, sistem plač, raziskovalne in razvojne dejavnosti itd. Opozarjamo, da trenutno nimamo javnega zdravstva, ampak državno zdravstvo, kar pomeni, da si nadzor nad zdravstvenim sistemom lasti le določena skupina ljudi, ki v tem momentu obvladuje politiko in državo, hkrati je zaradi zastarelega in skorumpiranega sistema zdravstvo v razsulu oziroma kot pogosto slišimo na TV: pred zlomom. Celo take občutljive zadeve kot je otroška kardiologija predstavljajo nacionalno sramoto, saj je dostopnost storitev na nivoju nerazvitih afriških držav. Problem je, ker je celoten koncept zdravstva zastavljen popolnoma napačno. V Sloveniji je v ospredju izvajalec zdravstvene storitve (npr. bolnišnice, zdravstveni domovi … ), pri čemer je ves čas fokus na to, kako bomo sanirali njihove izgube, ki so ob aktualni politiki in zdravstvenemu sistemu le metanje denarja skozi okno.

Rešitve za reformo zdravstvenega sistema so v resnici popolnoma enostavne in jih lahko vidimo v modernih evropskih državah, kjer je v ospredju pacient, kar je bistveno, saj je zdravstvo namenjeno slednjemu. Zdravstvene ustanove je potrebno ustrezno sistematizirati in po potrebi kadrovsko prevetriti, kar se tiče vodilnega osebja. Pri tistih, ki poslujejo nerentabilno, je potrebno razmisliti o ustreznih oblikah javno-zasebnega partnerstva, pri čemer mora biti v ospredju kvaliteta storitev za paciente. Naše zdravstvo bomo modernizirali tako, da bo temeljilo na prosti izbiri, pri čemer bo bolnik sam izbiral, kje znotraj tovrstnega sistema se želi zdraviti. Pri tem je najpomembneje, da so za bolnika vse storitve plačane iz javnega denarja, ne glede na to, če se po lastni volji zdravi v državni ali nedržavni/privatni ustanovi. Zato je to javno namesto državno zdravstvo, ki pa prav tako ni privatizacija zdravstva.

Privatizacijo zdravstvenega sistema imamo namreč zdaj, ko moraš samoplačniško plačati neko storitev, da sploh prideš na vrsto v razumnem roku. Monopolna zavarovalnica ZZZS je konstantno pokradena, kar je logično, saj v njeni skupščini sedijo kar predstavniki dobaviteljev. Hkrati ista zavarovalnica krije stroške zdravljenja v tujini po prej izpostavljenem sistemu in to ne glede na to, kje si se zdravil, doma v Sloveniji ne, če ponudnik zdravstvenih storitev ni del državnega zdravstvenega sistema. To je paradoks. Možnost, da se bolnik sam odločil, kje se bo zdravil, pomeni, da se bo zdravniška storitev takoj ocenila, s tem se bomo približevali trgu popolne konkurence med državnimi in nedržavnimi ponudniki zdravstvenih storitev, pri čemer bo prevladalo merilo kakovosti za pacienta.”

Naša dežela

Da v Sloveniji nujno potrebujemo zdravstveno reformo, so mnenja tudi pri stranki Naša dežela.

Predlagajo slednje ukrepe:

  • Razmejitev med javnim in zasebnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti skozi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). 
  • Reorganizacija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 
  • Ustanovitev samostojne nadzorne agencije, ki bo določila standarde, normative in cene storitev. 
  • Financiranje zdravstvene storitve in ne več sedanjih programov, bo odpravilo čakalne vrste in povečalo interes izvajalcev za povečanje obsega dela oziroma storitev, kar bo neposredno vplivalo na odpravo nedopustnih čakalnih vrst. 
  • Financiranje storitev bo omogočilo nagrajevanje zdravnikov in zdravstvenega osebja po delu v lastni organizaciji in odpravilo potrebo zdravnikov po iskanju zaslužka pri različnih izvajalcih oziroma v lastni popoldanski dejavnosti, kot samostojni podjetniki. 
  • Zasebni izvajalci konkurirajo javnim zavodom in so upravičeni do enakega plačila za opravljeno storitev, vendar pogoje za delo (prostori, oprema ) financirajo iz lastnih in ne javnih sredstev. 
  • Izvajalec zdravstvene storitve prevzema materialno odgovornost za napake, kar zagotavlja kvalitetno obravnavo pacientov. 
  • Pregled zdravstvene mreže in izvedba  potrebnih  investicij v obnovo, opremo in novogradnje. Za to  je odgovorna država oziroma novo ustanovljene regije (dežele). Financirajo se iz proračuna pokrajine oziroma državnega proračuna. 
  • Vzpostavitev centralnega državnega registra zdravstvene opreme za spremljanje dnevne izkoriščenosti. 
  • Centralizirana javna naročila (neposredno od proizvajalcev, brez posrednikov) po referenčnih cenah in ustrezen nadzor, bodo odpravila korupcijo v zdravstvu. 
  • Zmanjšanje zaostanka števila zdravnikov na 100.000 prebivalcev od povprečja EU za pet odstotkov. Možnost večjega vpisa na medicinski fakulteti, fakultete za zdravstvene vede in srednje medicinske šole, obenem pa določiti minimalno obveznost dela v slovenskem zdravstvenem sistemu.  
  • Zaposlovanje tudi zdravstvenega osebja iz drugih držav, ki izpolnjujejo pogoje in obvladajo temeljno znanjen Slovenščine. 
  • Uvedba pravičnega in uravnoteženega sistema nagrajevanja preostalih zdravstvenih delavcev na podlagi predhodno opredeljenih standardov in normativov dela. 
  • Ločitev sekundarne in terciarne dejavnosti, v vlogi katere je trenutno UKC Ljubljana. Potrebna je inicializacija projekta izgradnje novega Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana do leta 2035, ki bo s svojo infrastrukturo zagotavljal implementacijo sodobne visokotehnološke medicine in tako nudil dostopno in najbolj kvalitetno diagnostično in terapevtsko obravnavo najtežjih bolezenskih primerov (terciarni nivo) vsem Slovencem.   
  • Sodobna in osredotočena terciarna dejavnost bo dodatno omogočila krepitev razvojno-raziskovalnega dela in pedagoškega dela, razvoj v vrhunski mednarodni interdisciplinarni izobraževalni center za zdravnike in zdravstveno osebje, povečanje mednarodnih povezav na razvojnem, izobraževalnem in raziskovalnem področju, trženje specializiranih zdravstvenih storitev ostalim državam. 
  • Sedanja centralna stavba UKC Ljubljana se preuredi v sodobno splošno bolnišnico za osrednjo Slovenijo (ki je trenutno brez svoje bolnišnice na sekundarni ravni). S tem dosežemo izboljšano dostopnost in kvaliteto storitev na sekundarnem nivoju in izboljšano stroškovno učinkovitost izvajanja storitev.   
  • Ostali uporabni objekti pa se preuredijo v sodobno negovalno bolnišnico, enote za geriatrično ter paliativno oskrbo – ustanove, ki jih zahteva spremenjena demografija. 
  • Ustanoviti ali ponovno aktivirati že obstoječo medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila projekt na podlagi naših izhodišč; 
  • Pripraviti ustrezne pravne podlage in jih uskladiti s pravno regulativo EU; 
  • Proučiti možnost nabave helikopterjev in opreme iz sredstev, ki se izdvajajo za  vojaški proračun; 
  • Proučili možnost umestitve  HNMP ( transportni del) v sistem letalske šole v okviru SV ali v sistem Policije; 
  • Pripraviti predlog sistema za učinkovito obveščanje in odrejanje HNMP 
  • Izdelati natančne protokole in  kriterije za aktivacijo HNMP; 
  • Izdelati projekt učinkovitega delovanja HNMP na ozemlju vse države. 
  • Zagotoviti pilotom in ostalemu osebju možnost pridobitve ustreznih znanj in licenc. 
  • Skupaj z resornim ministrstvom zagotoviti ustrezno medicinsko opremo. 
  • Spodbujati zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih  ter dvigovati ozaveščanje ljudi o aktivnem in zdravem življenjskem slogu 
  • Davčne olajšave v višini 5% letne dohodnine posameznika za večjo dostopnost za zdravje koristnih aktivnosti.  
  • Vključevanje bistvenih elementov zdravega načina življenja in najpogostejših bolezni v izobraževalni proces. 

Lista Marjana Šarca

“Ključen celovit dokument s področja zdravstva, ki mora biti sprejet v najkrajšem možnem času, je nova Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva s strateškimi usmeritvami, povezanimi tudi z izzivi, ki jih prinaša epidemija koronavirusa. Strategija bo obravnavala tudi financiranje zdravstvenega sistema, upoštevaje potrebe ter določanje standardov in normativov v zdravstvu. Sestavni del tega dokumenta bo tudi krajšanje čakalnih vrst, v zvezi s tem pa je takoj potrebno začeti izvajati naslednje aktivnosti. To so naše rešitve:

– Dodatna sredstva Zavodu za zdravstveno zavarovanje in uvedba plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji namesto po pogodbenem planu, zlasti v dejavnostih, v katerih so nedopustne čakalne dobe najdaljše.

– Zdravstvene storitve, ki jih izvajalci ne morejo izvesti, se zagotovijo z nacionalnim razpisom po t. i. kaskadnem sistemu, pri čemer se upošteva vrstni red: javni zdravstveni zavodi, koncesionarji, zasebniki. Za to se zagotovijo oziroma razporedijo razpoložljiva finančna sredstva.

– Mobilnost pacientov in specializacija posameznih bolnišnic, s čimer bi se v vseh bolnišnicah določen obseg nujnih operacij izvajal kakovostno.

– Drugačna organizacija dela, s katero bomo zagotovili, da bodo javni zavodi preglede in operacije enako aktivno kot dopoldne opravljali tudi v popoldanskem času. Takrat operacijske dvorane in ordinacije pogosto samevajo, razlog je nemalokrat pomanjkanje zdravnikov – zaradi popoldanskega dela pri zasebnikih.

 Glede dela zdravnikov, zaposlenih v javnih zavodih, pri zasebnikih napovedujemo omejevanje, in sicer bi hkratno delo v javnem in zasebnem zdravstvu dovolili zgolj tistim zdravnikom, ki v javnem zavodu nedopustno dolgih čakalnih vrst nimajo, hkrati pa bi jim dovolili le tolikšen obseg dela pri zasebnikih, kot ga opravijo v javnem zdravstvu.

Posebna dimenzija soočanja z izzivi javnega zdravstva so seveda finance. Javno zdravstvo je treba finančno okrepiti. Del teh sredstev bomo zagotovili prek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – v zdravstveno blagajno se bodo po novem stekli tudi dobički treh zavarovalnic ter sredstva, ki jih ta trojica potrebuje za svoje delovanje. S tem bomo javni zdravstveni sistem finančno okrepili. Preostanek bomo zagotovili iz proračuna, zato sprememb pri prispevnih stopnjah ne načrtujemo. Košarica zdravstvenih storitev bo ostala enaka, višina premije pa bo odvisna od socialnega statusa posameznika,” sporočajo v Listi Marjana Šarca.

Vesna

“Ker se v VESNI – zeleni stranki zavedamo stisk ljudi, smo se v programu zavezali, da bomo prednostno ukrepali na področju zdravstvenega varstva s ciljem, da bomo zagotovili resnično enak dostop do javnega zdravstva za vse. Da bi to dosegli, je treba izvesti premišljeno reformo ZZZS-ja, ki naj temelji na novi stroškovni analizi zdravstvenih dejavnosti. Zdravstvena reforma mora biti usmerjena tudi v zagotavljanje kadra za izvajanje potrebnega obsega zdravstvenih programov. To lahko dosežemo z usmerjenim štipendiranjem študentov medicine in specializacijo iz družinske medicine, pediatrije, ginekologije in ostalih medicinskih praks, kjer kronično primanjkuje zdravnikov,” odgovarjajo v Vesni.

Stranka Alenke Bratušek

“Danes se bolj kot kdaj koli prej zavedamo pomena kakovostnega javnega zdravstva za dobrobit vsakega posameznika in družbe kot celote, zato bomo povečali vlaganja v njegovo dostopnost.

Nedopustno dolge čakalne vrste je treba spraviti v normalne okvire, zato bomo pripravili poseben program skrajševanja čakalnih vrst po t. i. kaskadnem sistemu – najprej javni zavodi, koncesionarji in šele nato zasebniki. S centraliziranjem nabav v zdravstvu, ki je ena naših prioritet, pa bomo optimizirali cene in tako zagotovili več denarja za zdravstvene storitve in posledično skrajševanje čakalnih vrst. Redno zaposlenim v javni zdravstveni mreži dela pri zasebnih izvajalcih ne bi prepovedali, bi pa jasno določili normative, koliko dela morajo zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih opraviti v 8 urah oz. za svojo plačo. To se nam zdi ključno, saj so danes med posameznimi zdravniki velike razlike.

Za mlade zdravnike moramo urediti delovne pogoje, jih razbremeniti administracije, ukiniti delo na dveh deloviščih hkrati, dvigniti plače in jih nagraditi, če delajo nad normativom.  Javno zdravstvo je po naši oceni temelj socialne države, zanj se bomo v SAB borili do konca,” pa poudarjajo v Stranki Alenke Bratušek.