Nedelja, 19. 9. 2021, 7.53
2 leti, 7 mesecev
Pogled slovenskega navijača s tribune
Iz Katovic se nam je javil presrečni slovenski navijač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,93
8
Slovenski nogometni trener Almir Sulejmanović in njegov svak Alen Djordjević, nekdanji slovenski odbojkarski reprezentant, na Poljskem stiskata pesti za Slovenijo v dresih prijatelja Dejana Vinčića.
"Noro! Slovenija je tako majhna, pa predstavlja takšen fenomen v športu," iz Poljske ponosno sporoča Almir Sulejmanović. Slovenski nogometni trener spremlja odbojkarsko pravljico Giulianijeve čete kot navijač. Na Češkem in Poljskem na tribunah navija v družbi svaka, znanega obraza slovenske odbojke. Po veliki zmagi Slovenije v polfinalu nad Poljaki se nam je javil iz Katovic.
Kako so se v soboto v dvorani Spodek v Katovicah počutili slovenski navijači? O tem smo se pogovarjali z Almirjem Sulejmanovićem, nekdanjim nogometašem, ki je zaplul v trenerske vode, v prvi ligi vodil tako Rudar kot Tabor, v zadnjih dneh pa oblečen v dresu Dejana Vinčića kot v transu poskakuje na tribunah ter navija za slovenske odbojkarje.
"Šport je vendarle šport. Šport povezuje ljudi, jih združuje. Moj svak je Alen Djordjević (nekdanji slovenski odbojkarski reprezentant, op. p.). Sva zelo dobra prijatelja z Vinkom (Dejanom Vinčićem, op. p.), tako da sem, ker imam ravno čas, odšel podpret naše odbojkarje in podoživet to pravljico v živo. To je noro vzdušje," je nekdanjega slovenskega nogometaša očarala veličastna zmaga Giulianijeve čete proti Poljski.
Če bi to znala prepoznati politika, bi imeli boljše pogoje za šport
Nekdanji trener velenjskega Rudarja, Tabora, Korotana in Dravograda uživa v slovenski odbojkarski pravljici na Poljskem.
Gostiteljica je računala na pomoč polne dvorane Spodek, dvoboj začela bolje in na krilih glasnega občinstva ter odličnih začetnih udarcev povedla z 1:0 v nizih, nato pa je sledil veličasten preobrat Slovencev. Na koncu so gostje povsem utišali poljsko občinstvo in se uvrstili v veliki finale, kjer jih v nedeljo zvečer čaka obračun z zahodnimi sosedi Italijani.
Kako doživeto so prestižno zmago nad Poljaki doživljali slovenski privrženci v dvorani Spodek? "Zase moram reči, da sem zelo čustven navijač. Ko je bila aktualna naša zlata nogometna generacija, sem že aktivno igral nogomet in na tekmah strastno navijal za reprezentanco. To so trenutki, ko ne moraš mirno sedeti na tribunah. Podobno je bilo, ko je Maribor igral v ligi prvakov. Takrat si glasen in večkrat zaploskaš igralcem. No, tako je bilo tudi v Katovicah, kjer sem užival na odbojkarskem spektaklu. Šport povezuje. Olimpijske igre so pokazale, kako lahko združena Slovenija živi z dobrimi rezultati. Kako so ljudje povezani, da se veselijo. Da vsaj za nekaj časa pozabijo na zgodbe o politiki ali covid-19. Jasno nam je, da šport povezuje. Slovenija je s tako majhnim številom prebivalcev top športna nacija. Kaj bi šele bilo, če bi to znala prepoznati še politika, da bi imeli boljše pogoje za šport. Športniki iz dneva v dan dokazujejo, da si jih zaslužijo," je očaran nad podvigom odbojkarske reprezentance, ki se je na zadnjih štirih evropskih prvenstvih kar trikrat uvrstila v finale, v nedeljo, ko bo njena tekmica Italija, pa bo poskušala prvič stopiti na sam vrh.
Napaka pri himnah? Provokacija.
Nepozaben trenutek po veličastni zmagi Slovenije.
Sobotni odbojkarski spektakel v Katovicah se je začel z neljubim spodrsljajem prirediteljev, ko je prišlo do zamenjave državnih himn in so slovenski junaki zaman pričakovali udarne takte Zdravljice. "Uf, kako jezni smo bili slovenski navijači. Takoj, ko smo dojeli, da nekaj ni v redu, smo začeli glasno žvižgati. To je bila namerna provokacija. Saj se lahko zgodijo takšne napake, a če se zgodijo na tako pomembni tekmi velikega tekmovanja, pa vseeno mislim, da gre za provokacijo," je bil negativno presenečen, ko je namesto slovenske himne Zdravljice zaslišal povsem drugačno pesem.
Takrat ni vedel, da je to srbska himna Bože pravde, ki jo je, zanimivo, napisal slovenski skladatelj Davorin Jenko, je bil pa pošteno jezen na prireditelje, da so si privoščili takšen škandal.
Pohvalil je odziv občinstva, več kot deset tisoč glasnih poljskih navijačev. "Ko so v drugo le predvajali pravilno slovensko himno, so Poljaki zaploskali. Gledalci so videli, koliko je ura. Začutili so, da se je zgodila napaka, ki ni nobenemu ljuba. S tem aplavzom so pokazali neko spoštovanje do Slovenije," je Sulejmanović, za prijatelje Braco, v polni dvorani v Katovicah v druščini bučnih Poljakov čutil zelo pozitivno in prijetno energijo.
Kaj bi šele bilo, če bi bili vsi slovenski navijači skupaj
Na Češko je prispel v sredo, na Poljskem pa bo zvečer skupaj s svakom spremljal veliki finale med Slovenijo in Italijo.
Čeprav so jih poljski navijači (sprva) preglasili, se Slovenci na tribunah niso dali. Ko je Giulianijeva četa v drugem nizu prekrižala načrte gostiteljem, nato pa po izjemnem preobratu izločila odbojkarje, ki jih vodi v izjavah prepotentni selektor Vital Heynen, so prišli na svoj glas Sulejmanović in njemu podobni navijači slovenske reprezentance, vsi po vrsti oblečeni v slovenske drese.
"Žal mi je le, da smo bili slovenski navijači v dvorani razdeljeni na dva dela. Kaj bi šele bilo, če bi bili združeni na istem sektorju. Takrat bi bili še glasnejši, tako pa smo morali iskati svoje trenutke in jih našli, ko je nastopila tišina domačega občinstva kot posledica slabega rezultata. Poljske navijače smo utišali zlasti v tretjem nizu. Želeli smo, da nas igralci slišijo, in bili srečni, da jim lahko tako pomagamo do velikega uspeha."
Igralci so jih slišali. In to še kako. Po tekmi so si skočili v objem, slovenski navijači so igralce zasuli s čestitkami, čestitke pa so romale tudi v obratno smer. "Iskali smo trenutke tišine Poljakov. Na koncu smo se prišli poveseliti z igralci, ki so se nam zahvalili za glasno navijanje," je pojasnil slovenski športnik, ki si je ustvaril prepoznavno ime v domačem nogometu. Tam je večkrat izkusil, kako neugodno je nastopati na stadionih, polnih navijačev tekmecev.
Poljski huligani ne zahajajo na odbojko
Poljski in slovenski odbojkarski navijači so se rade volje družili in širili dobro voljo.
Čeprav se je v Katovicah napovedoval navijaški pekel v režiji Poljakov, je imel Sulejmanović opravka s simpatičnimi domačimi privrženci, ki so želeli navezati stike s slovenskimi.
"Poljaki so bili kar spoštljivi. Veliko se jih je želelo slikati z nami, izmenjali smo si pozdrave. Sprva sem mislil, da so bolj zagreti za odbojko. Poznam namreč poljske nogometne navijače. Ko sem igral v Litvi, so enkrat na našo tekmo v Evropi prišli poljski huligani. Na odbojkarski tekmi pa so bili povsem drugačni navijači. Korektni. Saj so bili glasni, a so jih naši z dobro igro utišali. Sploh v prelomnem drugem nizu, ki se je po tistem challengu obrnil v našo korist. Tretjega smo odigrali suvereno, takrat so se umirili tudi poljski navijači," je pojasnil 43-letni Velenjčan.
Poljaki niso bili hudo žalostni. Kot da bi pričakovali poraz.
Dvorana v Katovicah se je po bolečem porazu Poljske hitro izpraznila.
Po tekmi, čeprav se je razpletla klavrno za gostitelje, ni imel nobenih slabih izkušenj z domačimi privrženci. "Ni bilo nikakršnih provokacij, pa tudi ne prevelike depresije. Veliko poljskih navijačev je hitro zapustilo dvorano. Niso si hoteli, čeprav so imeli vstopnice tudi za to tekmo, ogledati druge polfinalne tekme med Italijo in Srbijo. Veliko Poljakov je odšlo razočaranih domov, a ni bilo prisotne kakšne hude žalosti. Očitno so se sprijaznili s tem, da so jih naši že trikrat premagali na velikih tekmovanjih. Prav možno je, da so pričakovali poraz."
Ko je Tonček Štern zadel za maratonskih 37:35 v četrtem nizu, Slovenija pa izkoristila zaključno žogo za zmago, še ni bilo konec dvoboja. Sledil je challenge. Nič kaj kratek. "Z zamudo so prikazovali posnetek na največjem ekranu. Vse skupaj se je zavleklo, trajalo je še dlje kot menjava setov. Bilo je kot pri VAR v nogometu. Pravzaprav smo se trikrat veselili zmage, navijači smo si že skočili v objem, nato pa se, ko čakaš na odločitev challenga, žal hitro ohladiš," je priznal, kako so mu daljši izzivi parali živce. Nekajkrat so "rešili" gostitelje, na koncu pa jim ni več pomagal. Zmage se je veselila Slovenija.
Koliko slovenskih navijačev bo proti Italiji?
V soboto je bilo na tribunah okrog 200 Slovencev, v finalu jih pričakuje še nekajkrat več. "Do sem je iz Slovenije sedem ur vožnje. Če imaš možnost priti, se splača. Da podpreš to generacijo odbojkarjev, ki igra na vrhunski ravni že skoraj desetletje," vabi vse, ki jih zanima prvovrstni športni spektakel, da si ogledajo finale evropskega prvenstva v živo.
Za slovenske odbojkarje na Poljskem stiska pesti tudi najbolj prepoznavni slovenski navijač Aleksander Javornik.
Z njim smo se slišali kmalu po koncu dvoboja, nato pa se mu je po postanku v hotelu mudilo v središče mesta v slovensko navijaško hišo. Želel si je dati duška in proslaviti veliko zmago z navijači. Proslaviti enega najlepših dni v zgodovini slovenske odbojke. Dan, ko je odbojka znova združila Slovenijo in srca dveh milijonov prebivalcev napolnila z neizmernim ponosom. Kaj bo šele zvečer, ko se bo Slovenija potegovala za zlato medaljo proti Italiji …
8