Tujina

'Ko zmanjka besed za slabo, se uporabi Černobil'

Pripjat, 05. 04. 2023 17.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
33

Vojna v Ukrajini je znova odprla Pandorino skrinjico jedrskih strahov. Spomin na katastrofo v Černobilu je pogosto zlorabljen kot populistično orožje, pravijo strokovnjaki, misel na štiri delujoče jedrske elektrarne na območju vojaških operacij pa mnoge navdaja z grozo. Že od začetka vojne je slišati, da bi se lahko zgodila ponovna katastrofa v Černobilu, ki bi ogrozila več milijonov prebivalcev. Strokovnjaki, med katerimi je ostre kritike požel prispevek nacionalne televizije iz Černobila, mirijo in poudarjajo, da gre za še enega v vrsti poskusov stigmatizacije jedrske energije.

Že 24. februarja 2022 so ruske sile vkorakale na območje t. i. izključitvene cone okrog jedrske elektrarne Černobil ter prevzele nadzor nad elektrarno, kjer se je takrat nahajalo okrog 100 delavcev in 200 varnostnikov ter pripadnikov nacionalne garde. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je bila ruska zasedba območja "napoved vojne proti celotni Evropi". Anton Geraščenko, svetovalec na ukrajinskem ministrstvu za zunanje zadeve, pa je dejal, da bi v primeru, da bi "ruski topniški napad zadel skladišče jedrskih odpadkov, nastal oblak radioaktivnega prahu, ki bi prekril teritorij Ukrajine, Belorusije in držav Evropske unije"

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je nato sporočila, da v ruskem napadu na elektrarno ni bilo žrtev, prav tako nobenega poškodovanja objektov, a dodala, da je "bistvenega pomena, da varno in zavarovano delovanje jedrskih objektov na tem območju ne sme biti prizadeto ali moteno na noben način"

Ukrajinski vojak in zapuščeni ruski oklepnik na območju Černobila.
Ukrajinski vojak in zapuščeni ruski oklepnik na območju Černobila. FOTO: AP

"Primerjava nesreč v jedrskih elektrarnah z vojno je zelo škodljiva"

Večkrat slišane strahove in ustrahovanja glede ponovitve jedrske katastrofe na evropskih tleh je bilo v torek mogoče slišati tudi v torkovem prispevku nacionalne televizije z območja izključitvene cone Černobil. Po mnenju jedrskih strokovnjakov, na katere se v prispevku sklicujejo, ruski napad grozi več milijonom prebivalcem z ogrožanjem varnosti jedrskih elektrarn, prav tako pa naj bi bila zemlja močno radioaktivna. 

Na objavo prispevka so se odzvali iz digitalne platforme podpornikov jedrske energije Jedrska.si, kjer pravijo, da gre za "zelo sporne navedbe". Černobil ni več jedrska elektrarna, je pa še vedno jedrski objekt, ker tam hranijo izrabljeno gorivo, opozarjajo in dodajajo, da bi "v Černobilu v najslabšem primeru lahko prišlo do lokalnega onesnaženja, ne pa do katastrofe". Tudi do podobnih nesreč, kot je bila v Černobilu, v delujočih jedrskih elektrarnah zaradi spremembe tehnologije in varnosti elektrarn ne more priti, zagotavljajo. 

Tudi Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS) Dr. Tomaž Žagar poudarja, da v štirih černobilskih reaktorjih ni več goriva, zato ni scenarija, da bi prišlo do eksplozije. "Ne vidim možnosti, kako bi kakršen koli dogodek tam sprožil resno nevarnost za prebivalstvo, ki živi zunaj te cone. Na tem območju se, kar se tiče sevanja, ne dogaja nič posebnega. To dokazujejo meritve, ki jih je mogoče vsakodnevno preverjati." 

Na Jedrska.si jih je zmotila tudi trditev o močni radioaktivnosti zemlje okoli Černobila. "Vrhnji sloj zemlje je očiščen. Res se je v času zavzetja Černobila zaradi aktivnosti na območju povečala radioaktivnost, a to ni bilo močno sevanje." 

Zapuščeni Pripjat
Zapuščeni Pripjat FOTO: AP

Po poročanju BBC se je radioaktivnost zaradi premikov ruske vojske na območju v določenem obdobju povečala za 20-krat na 65 mikrosievertov na uro. A kot v dokumentu o Razponu doz ionizirajočega sevanja navaja Ministrstvo za energijo Združenih držav Amerike, bi bilo pri takšnem sevanju potrebne več kot en mesec neprekinjene izpostavljenosti, da bi dosegli konzervativno letno mejo izpostavljenosti za delavce, ki so izpostavljeni sevanju. Vdihani in zaužiti delci sicer povečujejo izpostavljenost oseb. Tudi Žagar ponavlja, da so posledice takšni izpostavljenosti sevanju nevarne le za tiste, ki bi se na območju, kjer se je dvigoval prah, zadrževali dalj časa, ne pa za ljudi, ki živijo zunaj cone. Claire Corkhill z Univerze v Sheffieldu je ob ruski zasedbi elektrarne za BBC povedala, da je bilo povečanje sevanja lokalizirano in deloma posledica "povečanega gibanja ljudi in vozil v in okoli območja Černobila, zaradi česar se je dvignil radioaktivni prah"

Podporniki jedrske energije sicer poudarjajo, da to ne pomeni, da je obstreljevanje jedrskih elektrarn lahko spregledamo. "Nikakor in nikoli! Posledice so vseeno lahko velike. Tudi radiološke. Jedrskih elektrarn se ne sme napadati in ne sme se jih uporabiti za napad na druge, na primer za shranjevanje orožja." Prispevek nacionalne televizije po njihovem mnenju ni bil informativen, ampak je navajal neresnice  in strašil gledalce. "Podpihovanje strahu v družbi je vedno škodljivo in nevarno. Pozivamo k odgovornemu in resnicoljubnemu novinarstvu."

Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov pravi, da se černobilska nesreča v javnosti zelo pogosto zlorablja. "Ko zmanjka besed pri stopnjevanju besede slabo, se uporabi Černobil." Prav tako se mu zdi primerjava nesreč v jedrskih elektrarnah z vojno zelo škodljiva. "Kar koli se zgodi z jedrsko elektrarno, bodo posledice manjše, kot so posledice vojne." Za primerjavo, jedrska nesreča v Černobilu je povzročila do 100 neposrednih žrtev in približno 4000 dodatnih smrti v kasnejših letih zaradi rakavih obolenj, ki jih lahko povežemo s posledicami prejetega sevanja, medtem ko je število mrtvih zaradi vojaških spopadov neprimerno večje, izpostavlja. 

Jedrska renesansa: drugič

Vojna v Ukrajini je sprožila tudi energetsko krizo, saj so se s sprejetjem sankcij proti Rusiji močno omejile dobave ruskih energentov. Evropa je stopila na pot energetske neodvisnosti od Rusije. Ta pot seveda prinaša veliko izzivov in dilem. Nemčija, ki je ena od glasnejših nasprotnic t. i. jedrske renesanse in veliko stavi na druge alternativne vire, je zaradi prekinitve dobave plina znova pognala že zaprte termoelektrarne na premog. 

Evropska komisija in Evropski parlament sta lani podprla vključitev jedrske energije in plina v t. i. taksonomijo, s čimer so podprli njuno opredelitev kot prehodni zeleni dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Predlog je sicer razdelil članice in povzročil tudi negodovanje. Predlogu sta poleg Nemčije ostro nasprotovala Luksemburg in Avstrija. Francija, ki je močno odvisna od jedrske energije, Finska in več članic iz srednje in vzhodne Evrope pa so opredelitev jedrske energije kot zelene podpirale.

Jedrska elektrarna Krško
Jedrska elektrarna Krško FOTO: Miro Majcen

Francoska ministrica za energijo Agnès Pannier-Runacher je dejala, da je sporazum "pomemben napredek" v smislu priznanja jedrske energije pri oblikovanju ciljev za zmanjšanje emisij. Francija že dalj časa poudarja, da razvoj obnovljive energije v Evropi ne bi smel voditi k zamenjavi jedrskih reaktorjev. Francija sicer kar dve tretjini svoje električne energije pridobi iz jedrskih elektrarn, do leta 2035 pa načrtuje izgradnjo vsaj šestih novih reaktorjev. Predlog komisije so pozdravili tudi v JEK, kjer to razumejo kot signal "načrtovalcem energetskih strategij, da lahko uporaba jedrske energije pospeši razogljičenje"

Kot ocenjujejo pri reviji Power Magazine, jedrsko energijo čaka svetla prihodnost in omenjajo možnost novega poskusa "jedrske renesanse". Prvi, na začetku stoletja, je spodletel zaradi številnih zamud pri izvedbi projektov in posledično naraščajočih stroških. Prav tako so na gradnjo jedrskih elektrarn vplivale nizke cene zemeljskega plina. Z gradnjo elektrarn so sicer nadaljevale Kitajska, Rusija in še nekatere druge države. Danes pa v jedrski industriji zaznavajo povečano povpraševanje zaradi želje po razogljičenju in energetski varnosti. 

Slovenija na drugi strani še vedno koleba. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zavrača kritike, da zavlačuje s projektom JEK 2, a v isti sapi poziva k opravljanju analiz, čakanju na rezultate in omenja alternative jedrski energiji. Prejšnja vlada je energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka izdala leta 2021, lani pa vložila pobudo umeščanja v prostor. V opoziciji pravijo, da postopki sedaj stojijo, s čimer se na ministrstvu znova ne strinjajo. Do poletja obljubljajo rezultate analize v okviru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou