DVK izločila večino elektorjev kulturnikov iz volitev v državni svet
Predstavniki društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi, so na skupni novinarski konferenci opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje državne volilne komisije (DVK). Ta je izločila večino elektorjev iz društev kot interesnih organizacij za bližajoče se volitve v državni svet (DS), ker zahteva dokazilo, da se poklicno ukvarjajo z umetnostjo.
DVK nam je zavrnila pravico do večine elektorskih glasov in od nas zahteva, da ji dokazujemo, da se profesionalno ukvarjamo z umetnostjo, je izpostavil predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Zoran Poznič. Takšna zahteva se predstavnikom združenj v kulturi zdi sporna, tudi zato, ker so statusi v kulturi različni, sporna pa se jim zdi tudi z vidika upokojenih ustvarjalcev, ki imajo »še vedno pravico do izrekanja na volitvah«.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je prepričan, da imajo vsi, ki se ukvarjajo s kulturo in ustvarjalnostjo, ne glede na to, ali so profesionalci ali ne, pravico do glasu pri volitvah v DS, ki brani interese posamičnih interesnih skupin. Zato bi v tem primeru po njegovem mnenju težko zavrnili misel, da gre v ozadju za neke globlje razloge, ki uničujejo ta del družbe.
Volitve v DS, ki šteje 40 članov, so posredne in se opravijo na volilnih zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo elektorji oziroma posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij. V primeru negospodarskih dejavnosti, kamor sodi kultura, predstavnike v DS volijo volilna telesa, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki poklicnih organizacij. Te po zakonodaji v volilno telo izvolijo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.
Kot je povedal predsednik Društva oblikovalcev Slovenije Jurij Dobrila, je na napako v postopku opozoril že pred petimi leti. Ustavno sodišče je takrat odločilo v korist društva, predstavnik za kulturo in šport v DS pa je bil izvoljen naknadno. Tokrat so odločbo DVK o zavrnitvi elektorjev dobili na neobičajen način, nanjo so se tudi pritožili, a volitve, ki so razpisane 23. in 24. novembra, bodo po njegovih besedah šle mimo, svojo pravico pa bodo »morda ugotavljali naslednjo pomlad«.
Dobila je ocenil, da volilna zakonodaja glede DS ni najbolj popolna, glede na izkušnje drugih društev pa, da gre za igro izločanja kulturnikov iz volilnega mehanizma. Poznič je izrazil tudi bojazen, da kultura ne bo imela več prostora v DS, kjer je imela doslej enega predstavnika skupaj s področjem športa, oziroma da jo bo prevzel predstavnik športa.
Tudi predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije Boris Mihalj in Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik sta povedala, da so odločbe DVK dobivali na neobičajen način. Po Dvornikovih besedah so se pravila začela spreminjati, ko so bili postopki že v teku. Član upravnega odbora Slovenskega centra PEN Tone Peršak pa je ocenil, da to kaže na kršitev DVK oziroma njeno samovoljno odločanje.
Vrhovno sodišče je sicer pred dnevi na pritožbo enega od društev ponovilo sodbo ustavnega sodišča iz leta 2017, da poklicne organizacije ne volijo elektorjev glede na število skupnega članstva, ampak le glede na število članov, ki delujejo poklicno na področju posamezne dejavnosti. Podatek o številu takih članov je sestavni del popolne vloge, izhaja iz sodbe.
Na DVK so v odzivu potrdili, da so sprejeli nekaj zavrnilnih odločb, večinoma pri seznamih elektorjev na področju kulture in športa. Po njihovih pojasnilih je poklicna organizacija tista, ki mora izkazati izpolnjevanje vseh pogojev po zakonu o DS. Pri tem mora sicer preveriti podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. Vendar lahko to stori le na podlagi dokazil, ki jih predložijo organizacije.
