Akademska mreža v podporo politiki EU do Zahodnega Balkana
Sistematična integracija držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo je najpomembnejše, če ne edino orodje socialnega in gospodarskega napredka teh držav ter izboljšanja stabilnosti in varnosti te regije in celotne Evrope. Države bivše Jugoslavije, to je Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija, imajo dolgo tradicijo sodelovanja z Evropsko skupnostjo, že od sprejetja Deklaracije o odnosih med SFR Jugoslavijo in Evropske gospodarske skupnosti (EGS) leta 1967, Albanija pa je bila takrat izolirana avtoritarna država. Regija Zahodnega Balkana je otok znotraj Evropske unije, ki ga obkrožajo države članice EU, in sicer Hrvaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija in Italija na drugi strani Jadranskega morja.
Pot teh držav k evropski integraciji in sistemu vrednot se je izkazala za bolj obremenjujočo in daljšo, kot so številni pred leti upali. Že pred skoraj dvajsetimi leti, leta 2003, je svet EU na zasedanju v Solunu slovesno izrekel »neomajno podporo evropski perspektivi državam Zahodnega Balkana«. Od takrat je EU sprejela številne »strateške« in »operativne« dokumente, »poročila o napredku« ter podobno, s čimer naj bi našli pot do evropske integracije teh držav. Največ je obetala evropska iniciativa Berlinski proces, pobuda Nemčije, ki naj bi spodbujala regionalno sodelovanje med šestimi državami Zahodnega Balkana, z namenom pomagati tem državam pri izpolnjevanju meril za članstvo v Evropski uniji.
Srečanje voditeljev na vrhu EU – Zahodni Balkan, ki je bilo 23. in 24. junija 2022 v Bruslju, je spet razočaralo države Zahodnega Balkana. Evropska unija z Albanijo in Severno Makedonijo ne bo začela pristopnih pogajanj, Kosovu ni odobrila odprave vizumskega režima, Bosni in Hercegovini ni podelila statusa kandidatke za članstvo. Ukrajini in Moldaviji pa so v istem času, na zasedanju Sveta EU, po hitrem postopku, podelili status kandidatk za članstvo. Takšno stanje je potrdila tudi poznejša razprava o »evropski integraciji« Zahodnega Balkana v evropskem parlamentu. Poznejše sprejetje tako imenovanega francoskega predloga, s katerim naj bi rešili pogojevanje Bolgarije v makedonskem Sobranju je sicer odprl pot za začetek pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Nadaljnji potek pogajanj pa za zdaj še ni jasen, saj politični protesti v Skopju v negotovost postavljajo tudi to, ali bo v Sobranju mogoče doseči dvetretjinsko večino, ki je potrebna, da bi v ustavo vnesli pogoj Bolgarije o bolgarski manjšini kot konstitutivnem subjektu države.
Regijo Zahodnega Balkana še vedno pestijo različne težave, kot so nerešeni vojni zločini, korupcija, pomanjkljivo sodstvo, pomanjkljivosti na področju pravne države, pomanjkanje sodelovanja, sumljivi politični in medijski diskurzi, odprte meje in druge težave, prav tako nezaupanje, sovražnost, sovražni govor ter razdvojenost in sovraštvo med ljudmi (zlasti na podlagi etnične in verske pripadnosti). Skrb vzbujajoče je vse večje izseljevanje mlajših generacij, večinoma v države članice EU. Ta trend se bo v prihodnje še povečeval, kar resno ogroža potencial napredka regije.
Ob upoštevanju zgoraj omenjenih okoliščin je Inštitut ISCOMET iz Maribora leta 2019 pripravil predlog za sofinanciranje EU ustanovitve in delovanja Akademske mreže v podporo politiki EU do Zahodnega Balkana – Anetrec. Evropska komisija (program Erasmus+) je konzorciju osmih univerz in dvema raziskovalnima inštitutoma iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije zaupala izvedbo štiriletnega projekta (2019–2023).
Projekt je združil več kot 80 profesorjev in raziskovalcev iz omenjenih držav, ki v projektu sodelujejo predvsem z velikim entuziazmom, saj skromna sredstva projekta ne omogočajo, da bi njihovo sodelovanje ustrezno nagradili. Projekt Anetrec je edini skupni projekt, ki združuje tako veliko univerz in posameznikov iz držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške.
Cilj projekta Anetrec je akademska podpora postopku implementacije evropskih politik do Zahodnega Balkana s poudarkom na regionalnem sodelovanju, ki temelji na spravi kot prvem pogoju za mir, stabilnost in splošni razvoj regije.
Glavni cilji projekta Anetrec, med katerimi so nekateri že bili realizirani, so:
Prvič, razvoj skupnega učnega programa, ki ga sestavlja šest med seboj povezanih predmetov. Za uresničitev tega učnega programa je vodstvo Anetreca posnelo 79 predavanj 45 profesorjev iz vseh sodelujočih univerz. Ta predavanja bodo del zbirke podatkov Anetrec, ki jo upravlja inštitut ISCOMET v Mariboru, in bodo vsem sodelujočim univerzam na voljo kot predavanja »na daljavo« od zimskega semestra 2022/2023. Predmeti se bodo izvajali samostojno ali kot del študijskih programov. Prav tako bodo univerze učni načrt lahko akreditirale kot celoto.
Partnerji projekta Anetrec upajo, da bo imela izvedba tega izobraževalnega programa dolgoročen pozitiven vpliv na širjenje duha sprave, strpnosti in sodelovanja med državami Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške.
Poleg tega bo zbrano študijsko gradivo po zaključenem projektu Anetrec dobra podlaga za prihodnji razvoj različnih vrst skupnih študijskih in raziskovalnih programov v državah Zahodnega Balkana. Več kot 80 zlasti mlajših profesorjev in raziskovalcev, ki so bili posredno vključeni v projekt Anetrec, je izrazilo pripravljenost za sodelovanje pri predlaganih ali bodočih podobnih temah na področju izobraževanja in raziskovanja. Vsekakor bi morala EU odločno podpirati takšna skupna prizadevanja.
Drugič, da bi spodbudili študente k raziskovanju različnih vidikov politik EU do Zahodnega Balkana, težav teh držav v odnosu do EU in ustreznega stanja v njihovih družbah, smo z javnim razpisom študente pozvali, da na te teme napišejo esej.
Vodstvo projekta je avtorje 42 nagrajenih esejev, ki so objavljeni v posebni publikaciji, povabilo na poletno šolo Anetrec, ki se je 4. septembra začela v Bitoli v Severni Makedoniji. Poletna šola je edinstveno druženje študentov iz vseh držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške. Po predavanjih profesorjev organizirajo razprave o različnih tema, ki zadevajo politike EU do Zahodnega Balkana ter »nerešenih vprašanj«, s katerimi se te države srečujejo na poti evropskega vključevanja. Študenti razvijajo svoja osebna stališča o vprašanjih, ki so zelo pomembna za postopek evropskega vključevanja in razvoja njihovih držav ter celotne regije.
Olivér Várhelyi, evropski komisar za sosedsko politiko in širitev EU, je v pisnem nagovoru udeležencem šole poudaril, da je »EU bolj kot kdajkoli prej zavezana, da čim prej vključi celotno regijo v EU«. Povedal je, da bo v prihodnjih sedmih letih vložila 30 milijard evrov v razvoj transporta, energije in digitalne infrastrukture držav Zahodnega Balkana. Vodstvu akademske mreže Anetrec se je zahvalil »za prizadevanja, da ne bi bila boleča preteklost ovira na poti do uspešne prihodnosti«. Udeležence poletne šole je nagovoril tudi veleposlanik David Geer, vodja delegacije EU v Severni Makedoniji. Govoril je o dosedanji podpori EU državam Zahodnega Balkana, poudaril pa je predvsem pomembno vlogo, ki jo imajo študenti v projektu Anetrec sodelujočih univerz kot bodoči »odločevalci « v procesu sprave in sodelovanja v regiji.
Tretjič, poleg razvijanja študijskih programov se projekt Anetrec osredotoča tudi na dve politični vprašanji:
– V Bosni in Hercegovini vodstvo projekta končuje analizo segregacije (ločenih šol na etnični podlagi) v izobraževalnem sistemu in predloge za postopno izboljšanje sedanjega stanja, ki povečuje etnični in verski razkol v bosansko-hercegovski družbi.
– Skupina profesorjev iz Prištine in Beograda s pomočjo drugih kolegov, ki sodelujejo v projektu, pripravlja akademski program skupnih akcij in sodelovanja med akademiki in študenti iz obeh držav s ciljem vzpostaviti pozitivno razpoloženje za iskanje rešitev, ki bi pripomogle k postopni in dolgoročni normalizaciji odnosov med državama.
Četrtič, dolgoročni cilj projekta Anetrec je priprava predloga za vzpostavitev referenčnega centra EU za vprašanja Zahodnega Balkana, ki bi strukturam EU zagotavljal informacijsko podporo pri reševanju težav, povezanih z Zahodnim Balkanom, in bi bil hkrati središče za izobraževanje, raziskovanje in srečanja vseh, ki se ukvarjajo z izzivi evropskega vključevanja te regije. Uspeh pri uresničevanju tega predloga je seveda odvisen predvsem od pripravljenosti in sodelovanja vlade države, ki bi tak referenčni center želela gostiti.
Petič, sklepna mednarodna konferenca, ki bo leta 2023 v Mariboru, bo poleg priložnosti za predstavitev in razpravo rezultatov projekta omogočila tudi globljo oceno politik EU do Zahodnega Balkana in izdelavo predlogov za iskanje rešitev sedanjih težav.
**
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Zasl. prof. dr. Silvo Devetak, predsednik inštituta ISCOMET in koordinator projekta Anetrec.
