Glavna razloga za obremenjenost zraka z drobnimi trdnimi delci sta ogrevanje na trdna goriva in uporaba fosilnih goriv v industrijski proizvodnji. Foto: BoBo
Glavna razloga za obremenjenost zraka z drobnimi trdnimi delci sta ogrevanje na trdna goriva in uporaba fosilnih goriv v industrijski proizvodnji. Foto: BoBo

Zrak v Evropskih mestih je kljub izboljšanju kakovosti zraka v zadnjih desetletjih še vedno razlog za številne zdravstvene težave prebivalcev. Tako je bilo leta 2020 prevelikim količinam drobnih delcev PM 2,5 v zraku izpostavljenih 96 odstotkov evropskega mestnega prebivalstva, opozarja Evropska agencija za okolje (EEA).

"Kljub opaznemu zmanjšanju onesnaženosti zraka iz cestnega prometa v letu 2020 zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa so kršitve evropskih standardov kakovosti zraka še vedno pogost pojav po celotnem EU-ju," je Evropska agencija za okolje zapisala ob objavi najnovejše letne ocene kakovosti zraka.

V poročilu so tako predstavljeni najnovejši uradni podatki za leto 2020 in začasni podatki za leto 2021 o koncentracijah ključnih onesnaževal zraka, izmerjenih na več kot 4500 merilnih postajah v 37 evropskih državah.

Kot ugotavljajo, je bilo 96 odstotkov prebivalcev evropskih mest izpostavljenih koncentracijam drobnih trdnih delcev PM 2,5, ki presegajo letno priporočeno vrednost Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) petih mikrogramov na kubični meter.

Prehod na obnovljive vire energije zaradi trenutne energetske krize bi lahko močno izboljšal tudi zrak v Evropi. Foto: Reuters
Prehod na obnovljive vire energije zaradi trenutne energetske krize bi lahko močno izboljšal tudi zrak v Evropi. Foto: Reuters

Mikro grožnje za zdravje

PM 2,5 je oznaka za drobni delec s premerom 2,5 mikrometra ali manj. Zaradi svoje majhnosti lahko potujejo globoko v dihalne poti, kar povečuje tveganje za bronhitis, astmo in pljučne bolezni.

Najvišje koncentracije drobnih delcev PM 2,5 med državami EU-ja so bile zaznane v Italiji, Grčiji, Bolgariji, na Slovaškem, Poljskem in v Sloveniji. V Sloveniji so na štirih merilnih mestih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novi Gorici izmerili vrednosti od 11 do 17 mikrogramov delcev PM 2,5 na kubični meter.

Višje koncentracije trdnih delcev v teh državah so predvsem posledica kurjenja trdnih goriv, kot sta premog in les, za potrebe ogrevanja gospodinjstev in uporabe fosilnih goriv v industrijski proizvodnji, so pojasnili pri EEA-ju. Estonija je bila edina država EU-ja, kjer vrednosti delcev PM 2,5 v mestih niso presegale priporočil WHO-ja.

V zimskih mesecih so v Sloveniji najbolj obremenjena mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Nova Gorica. Foto: Oglasno sporočilo
V zimskih mesecih so v Sloveniji najbolj obremenjena mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Nova Gorica. Foto: Oglasno sporočilo

Evropske mejne vrednosti redko presežene

Če pa se pri merjenju uporabi manj stroga letna mejna vrednost EU-ja, 25 mikrogramov na kubični meter, se slika precej spremeni. Pri upoštevanju tega merila je le en odstotek mestnega prebivalstva EU-ja izpostavljen previsokim koncentracijam drobnih delcev v zraku.

V tem primeru je bila mejna vrednost presežena v Italiji ter na Poljskem in Hrvaškem.
Poročilo je med drugim obravnavalo tudi vrednosti dušikovega dioksida (NO2) v zraku. Leta 2020 so se koncentracije NO2 začasno znižale neposredno zaradi zmanjšanja cestnega prometa v času zaustavitev javnega življenja zaradi pandemije covida-19.

V večjih mestih v Franciji, Italiji in Španiji je bilo opaziti do 25-odstotno zmanjšanje letnih povprečnih koncentracij NO2. Med prvo zaustavitvijo aprila 2020 so se koncentracije NO2, spremljane na prometnih postajah, zmanjšale tudi do 70 odstotkov.

Kljub temu je bilo 89 odstotkov mestnega prebivalstva EU-ja izpostavljenega koncentracijam NO2, ki presegajo smernice WHO-ja, še izhaja iz poročila EEA-ja.