Znanost in tehnologija

Tudi pri sežigu odpadkov nastanejo 'odpadki'. Kaj naredijo z njimi?

Dunaj, 17. 07. 2022 18.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Karmelina Husejnović
Komentarji
50

Obiskali smo sežigalnico Pfaffenau na Dunaju, ki jo tudi ljubljanske mestne oblasti izpostavljajo kot primer dobre prakse. Preverili smo, kako deluje in kako okolju prijazna je v resnici.

"Zadali smo si cilj, da bodo vrednosti onesnaževalcev v ljubljanski sežigalnici nižje od objektov Pfaffenau in Spittelau na Dunaju," je na predstavitvi ideje o sežigalnici v Ljubljani pred dobrim tednom poudaril Marko Agrež iz Energetike Ljubljana. Z županom Zoranom Jankovićem sta izpostavila, da bodo v sežigalnici uporabili najnovejšo tehnologijo in najnaprednejše čistilne naprave, ki bodo tisti hip na voljo na trgu. "V Ljubljani lahko upravičeno zahtevamo boljše rezultate, zato ker so na Dunaju te rezultate dosegli na objektu, ki je star 15 let," je dejal Janković.  

Pri tem je imel v mislih sežigalnico Pfaffenau, ki je bila zgrajena leta 2008. Kako ta deluje in s kakšno tehnologijo je opremljena, si je pobliže ogledala tudi naša ekipa.

Na oblačen dan smo se pripeljali do sežigalnice, ki leži v industrijski coni nedaleč od dunajske obvoznice. Njena oranžna fasada je parala sivino. V zraku ni bilo tistega značilnega vonja, ki veje z deponij, občasno je "zasmrdelo" le, ko se v njeno dvorišče pripeljal tovornjak z odpadki. Pravzaprav so bili le ti smetarski tovornjaki znak, da tukaj končajo odpadki, ki se jih ne da reciklirati in ki jih Dunajčani odvržejo v zabojnike za mešane komunalne odpadke.  

Strateška umestitev v mesto

Ker na Dunaju (še) niso najbolj vestni pri ločevanju odpadkov, teh pa vsako leto pridelajo več, so v mestu že pred desetletji postavili tri sežigalnice mešanih komunalnih odpadkov (imajo še eno sežigalnico za nevarne odpadke). Postavljene so strateško, tako, da je pot do njih iz vseh delov mesta približno enako dolga oziroma da so poti od gospodinjstev do sežigalnic čim krajše. Najbolj znana od vseh je sežigalnica Spittelau, ki smo jo predstavili v minulih dneh in ki stoji v samem mestu.

Sežigalnico Pfaffenau pa so strateško zgradili na obrobju, blizu avtoceste. "Zato, da lahko tovornjaki enostavno pridejo do nje. Odpadke pripelje sem okoli 200 tovornjakov na dan. Ker se pripeljejo po avtocesti, ne obremenjujejo lokalnih cest, kar je prav tako zelo pomembno, saj lokalni prebivalci ne bi bili preveč navdušeni, če bi mimo njihovih domov vsak dan vozili tovornjaki z odpadki," nam ob sprejemu hiti pojasnjevati Gerald Gritzner, strokovnjak za sežigalnice pri Dunajski družbi za načrtovanje in upravljanje občinskih projektov na področju varstva okolja (WKU).  

Ob sežigalnici so tudi drugi objekti za obdelavo odpadkov, ki so v sinergiji s sežigalnico. Tik ob njej je denimo obrat za pridelavo bioplina iz bioloških odpadkov, ki niso primerni za kompostiranje, kot so denimo ostanki mesa in mesnih jedi. Sežigalnica Pfaffenau tej bioplinarni zagotavlja energijo. Nasproti sežigalnice pa stoji še ena, manjša sežigalnica, ki je namenjena izključno sežiganju nevarnih odpadkov. Ker imajo tam napreden laboratorij, delajo teste in laboratorijske analize tudi za potrebe sežigalnice Pfaffenau. 

Monitoring in analize izpustov za vse te objekte opravljajo mestne oblasti s pomočjo zunanjih strokovnjakov.  

Delavec takole upravlja z 'žerjavom' in dovaja odpadke v peč
Delavec takole upravlja z 'žerjavom' in dovaja odpadke v peč FOTO: Aljoša Kravanja

Emisije spremljajo v realnem času, povprečne emisije pa na kratek in na dolgi rok. Običajno so njihovi izpusti precej pod mejnimi vrednostmi. Podjetje Wien Energie, ki upravlja s sežigalnicami, beleži v letnem povprečju za 90 odstotkov nižje mejne vrednosti izpustov v sežigalnicah, kot so zakonsko predpisane. Vendar pa jih na kratki rok posamezne sežigalnice občasno tudi presežejo. "Odkar sežigalnica obratuje se je to zgodilo le kakšen dan v letu, da so bile mejne vrednosti presežene," priznava Gritzner.

"Če so naše kratkoročne emisije povišane, moramo ukrepati in znižati dnevne emisije pod določeno mejo. Če se emisije močno povečajo, mestne oblasti zahtevajo pojasnila, kaj se dogaja in kaj lahko naredimo, da to preprečimo v prihodnosti," pravi Gritzner.

Osem let od ideje do postavitve sežigalnice  

"Mestne oblasti vse zelo strogo nadzorujejo," poudari Gritzner. Mestni oddelek za zaščito okolja ima namreč pod nadzorom vse od dovoljenj za gradnjo takšnih sežigalnic do samega obratovanja.

"Preden vam sploh dovolijo zgraditi takšen obrat, morajo podati okoljevarstveno oceno. Preverjajo dejavnike, kot so kakovost zraka, izpusti, vpliv na zdravje ljudi. Vse to vnaprej preverijo zunanji strokovnjaki," nam pojasni.

Prav zaradi strogega nadzora so potrebovali kar nekaj let, da so za Pfaffenau pridobili vsa potrebna dovoljenja in zeleno luč za gradnjo. "Prva zamisel o gradnji te sežigalnice se je pojavila okoli leta 2000, dokončana pa je bila leta 2008. Kar nekaj časa je trajalo, saj je zakonodaja stroga," pravi naš sogovornik.  

Na Dunaju ne načrtujejo gradnjo novih sežigalnic, saj so tri več kot dovolj za pokrivanje mestnih potreb. Samo na Dunaju vsako leto nastane okoli 500.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, ki namesto na deponijah, končajo v sežigalnicah. Sežigajo pa tudi odpadke iz bližnjih krajev, s katerimi ima mesto pogodbo. Nenazadnje pa tja na sežig odpadke vozijo tudi iz Ljubljane.

Na vprašanje, kako so ljudje sprejeli to sežigalnico, nam sogovornik zatrdi: "Ljudje so jo sprejeli pozitivno. Vendar pa smo veliko delali na tem, da bi jo sprejeli. Ljudi morate obveščati. Morate jim pojasniti, kaj delate in da je to, kar delate, varno. Ljudi je strah, povsod je sprva tako."

Pri tem poudarja, da je pomembno, da so v takšne projekte vključene tako mestne oblasti kot zunanji strokovnjaki in tudi lokalni prebivalci.  

"Takoj, ko smo lahko ljudem sporočili, kaj načrtujemo, kakšen bo vpliv na lokalno skupnost, da smo lahko zmanjšali njihove skrbi, smo to naredili. To je pomembno. V nasprotnem primeru bi bilo ljudi strah, tudi če ni razloga za to," je prepričan.

Ko tovornjaki odpadke pripeljejo do sežigalnice ...  

Sežigalnica je tehnološko dovršena in jo redno posodabljajo. Za njeno upravljanje ne potrebujejo veliko ljudi – le od pet do osem ljudi na izmeno, ki traja 12 ur. Obratuje 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Tovornjaki odpadke vozijo od ponedeljka do petka, med 8. in 17. uro. Vsak tovornjak, ki pripelje v sežigalnico, najprej stehtajo, da vedo, kolikšna je količina odpadkov. Podatke o količini sežganih odpadkov morajo sporočati tudi mestnim oblastem.

Preden jih odložijo v sežigalnico, odpadke preverijo tudi za radioaktivnost. "Odpadke dobivamo tudi iz bolnišnic, kjer delajo z radioaktivnim materialom. V bolnišnicah sicer te odpadke ločujejo, vendar se lahko zgodi, da kdo kakšen odpadek odvrže v napačen koš za smeti. Zato preverjamo vsak tovornjak, ki prihaja v sežigalnico, če morda vsebuje radioaktivne snovi. In če jih odkrijemo, tistih odpadkov ne sežgemo, pač pa jih odstranimo in z njimi ravnamo na ustrezen način," pojasnjuje Gritzner.

Tovornjaki odpadke v bunker sežigalnice raztovorijo preko posebnih odlagalnih mest
Tovornjaki odpadke v bunker sežigalnice raztovorijo preko posebnih odlagalnih mest FOTO: Aljoša Kravanja

Preko 12 odprtin oziroma odlagalnih mest odpadke nato raztovorijo neposredno v ogromen bunker sežigalnice. "Vsako odlagalno mesto ima vratnice, ki preprečujejo, da bi se v okolico širil prah in smrad. Tlak v bunkerju je nižji od zunanjega tlaka, kar dodatno preprečuje, da bi smrad ali prašni delci uhajali v zunanje okolje," še pojasni naš sogovornik.

"Takoj, ko so odpadki v bunkerju, vonja zunaj več ne morete zaznati. Ne moremo pa se povsem izogniti smradu smeti, ko polni tovornjaki pripeljejo v obrat. Vendar ta vonj je značilen za vse obrate za predelavo odpadkov. Na žalost tega ne moremo preprečiti. Vendar zunaj notranjega dvorišča ne morete zaznati smradu po smeteh," s ponosom pove.  

Vsak dan samo v to sežigalnico pripeljejo okoli 1000 ton odpadkov. Kar zadostuje za to, da sežigalnica nemoteno obratuje 24 ur na dan, sedem dni v tednu. "Nikoli se ne ustavi, le enkrat v letu, v času rednega vzdrževanja."

Peč ne potrebuje fosilnih goriv – odpadki so njeno gorivo

Vsi ti obrati potrebujejo redno letno vzdrževanje in v času vzdrževanja vseh odpadkov ne morejo sežigati. Vzdrževalna dela običajno potekajo v poletnem času in v tem času določeno količino odpadkov za kratek čas zapakirajo. Ko je vzdrževanje končano pa jih razpakirajo in sežgejo. 

Zgornja trditev drži za večino dni v letu. "Peč moramo zagnati le enkrat na leto, po vzdrževanju. Zakurimo jo s pomočjo olja. Ko je peč enkrat zakurjena, pa deluje sama od sebe, če le stalno dovajamo odpadke. Gorilna vrednost samih odpadkov je dovolj visoka. Ustavitev sežigalnice ni dobra stvar, to veliko stane in zahteva veliko dela. Obrat preprosto najbolje deluje, ko je ves čas v pogonu," pravi Gritzner.

Pfaffenau ima, tako kot preostali dve sežigalnici na Dunaju, dve sežigalni liniji oziroma dve peči in dva bunkerja. Vsaka od linij oziroma peči lahko obdela 16 ton odpadkov na uro, cela sežigalnica pa torej okoli 32 ton odpadkov na uro. To znese okoli 250 tisoč ton odpadkov na leto.

V bunkerju z velikim žerjavom, ki ima na koncu napravo za grabljenje ves čas prestavljajo oziroma mešajo odpadke, da so enakomerno prezračeni. Ves čas preko različnih merilnikov in monitorjev spremljajo dogajanje v bunkerju in tako preprečujejo morebitne neželene požare v samem bunkerju. Če se kakšen kup smeti preveč segreje, ga takoj zagrabijo in odvržejo v sežigalnico.  

Takole smeti prestavljajo iz bunkerja na trak v peč
Takole smeti prestavljajo iz bunkerja na trak v peč FOTO: Aljoša Kravanja

Skozi streho iz bunkerja črpajo zrak in ga dovajajo v peč. Temperatura v peči je okoli 1000 stopinj Celzija, odpadki gorijo približno eno uro. Dimni plin, ki na koncu zapusti ozračje, pa ima temperaturo okoli 850 stopinj Celzija.

"Dimni plin vsebuje predvsem CO2 in dušik," pravi Gritzner. Prašne delce in druge snovi "polovijo" s pomočjo naprednih filtrov v čistilni napravi. V prihodnje nameravajo sežigalnico razogljičiti tudi z zajemom CO2. "Trenutno smo glede tega še v fazi evaluacije," je dejal.

Kaj naredijo z ostanki po sežigu?

Sežiganje ne pomeni, da trdne snovi po gorenju enostavno "izpuhtijo" v zrak. Tako kot pri vsakem gorenju, tudi tukaj ostane "pepel" oziroma ostanki, ki ne gorijo. Tega je za približno tretjino prvotne teže odpadkov. "Še vedno je po teži veliko, ne pa tudi po volumnu. Ostanek na koncu predstavlja okoli 10 odstotkov volumna odpadkov. Zmanjšanje volumna je ključno," pravi Gritzner.

Siv pepel se skupaj z večjimi ostanki iz peči odvaža preko tekočega traku. Večji ostanki so železo in ostali negorljivi materiali. Ti potujejo po trakovih do magnetnih ločevalnikov, ki dobesedno vase "posrkajo" železne kose s traka.  

V povprečju pridelajo okoli 800 kg železa na uro. To gre nato naprej v reciklažo in predstavlja dodaten vir zaslužka za sežigalnico. "Prodamo ga železarski industriji. Takšno železo je pomembna surovina za izdelavo jelka," pravi Gritzner. Kot dodaja, sama proizvodnja elektrike in toplotne energije ne pokriva vseh stroškov sežigalnice, saj morajo ves čas investirati v čistilne naprave.  

Najboljši način za ravnanje z odpadki z okoljevarstvenega vidika je, da živimo tako, da odpadkov sploh ne proizvajamo. Takoj za tem je sežiganje odpadkov, ki se jih ne da reciklirati. Odlaganje smeti na deponijah je veliko slabše za okolje. Gerald Gritzner, strokovnjak za sežigalnice pri WKU

Preostalo snov prepeljejo v drug obrat, kjer odstranijo še vse preostale kovinske delce. Ko iz pepela odstranijo vse snovi, ki se dajo reciklirati, ga "cementirajo" oziroma spravijo v trdne bloke. Te nato odlagajo na deponiji.  

"Na Dunaju imamo zelo edinstveno situacijo, saj imamo znotraj mesta tako odlagališče odpadkov kot sežigalnice. Ko so bila vsa odlagališča še odprta, smo odnesli vse odpadke z odlagališč, ki smo jih lahko sežgali, po sežigu smo nato ostanek vrnili na deponije. S tem smo zmanjšali dimenzije odloženih odpadkov in zato imamo zdaj veliko prostora na odlagališču," pojasni Gritzner.

Material, ki ostane po sežigu, se še dodatno obdela
Material, ki ostane po sežigu, se še dodatno obdela FOTO: Aljoša Kravanja

Vendar pri odlaganju blokov za varnost poskrbijo na dveh nivojih. "Najprej pepel pretvorimo v trdno obliko, ga 'zacementiramo', s čimer zagotovimo, da nič ne more pronicati v tla in podtalnico. Nato te cementirane bloke odlagamo na odlagališču, ki ima prav tako zaščito proti pronicanju v podtalnico. Tako imamo dva nivoja varnosti, če bi bilo kaj nevarnega v pepelu, da ne more pronicati v podtalnico," pravi.

Prednost odlaganja takšnih blokov namesto kupov odpadkov ni le v zmanjšanju volumna, pač pa tudi v zmanjšanju toplogrednih plinov z deponij, izpostavlja Gritzner. "Gre za ostanek po gorenju in ta snov več ne more reagirati. Če odpadke odložite na deponiji, bodo ti reagirali in proizvedli metan, ki je zelo potenten toplogredni plin. Ta snov pa metana ne proizvaja, saj ne reagira."

Na Dunaju ves čas raziskujejo, kako bi lahko to odpadno snov, ki nastajajo pri sežigu, v prihodnje uporabili še za kakšen drug namen. "Obstajajo projekti in tehnologije, s katerimi iz pepela lahko odstranimo še več snovi – kot je na primer steklo. Iz tega lahko izdelujejo nizkokakovosten osnovni material za izolacije. Žlindra se lahko uporabi kot aditiv pri izdelavi cementa. Vendar to so naši prihodnji načrti. Trenutno ga odlagamo, vendar ves čas delamo na tem," zaključi strokovnjak na področju sežigalnic in dodal: "Ravnanje z odpadki in recikliranje je proces, ki se ves čas razvija." 

V dunajskih sežigalnicah proizvedejo več kot 1,2 milijona MWh toplotne energije, okoli 81.000 MWh električne energije in 38.000 MWh daljinskega hlajenja. Z okoli 1300 kilometri ima Dunaj eno največjih omrežij daljinskega ogrevanja v Evropi. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (50)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kreden2
18. 07. 2022 10.18
+1
Kakor koli, na koncu se bo treba odločit. Jaz sem za to da sami poskrbimo za svoje odpadke. Torej sem za ... kot Ljubljančan. Sem pa tudi za to, da dnevno 100 000 dizel avtomobilov iz podeželja ne pride znotraj avtocestnega obroča. Če pa pride, naj plačajo, da za njimi očistimo zrak.
preprostež
18. 07. 2022 10.52
+1
Daleč največ uporabnikov obroča je LJ. Počistite svoje sranje.
justed
18. 07. 2022 10.12
V Celju že stoji sežigalnica, še stric cvičko Vizjak jo je izpostavil kot primer dobre prakse in zgled za ostala mesta. Bog ne daj v Celju pozimi na večer iz stanovanja. Ko bi glavo v poln pepelnik porinu.
Pia235
18. 07. 2022 10.20
+2
Pa ne zaradi sežigalnice - slab zrak je posledica kurjenja na drva. Tako v Celju kot v okolici Celja.
justed
18. 07. 2022 13.29
leskoles
20. 07. 2022 12.39
Bulek10
18. 07. 2022 10.08
+1
V TEŠ smo zabili miljarde. Zdej bi pa novo sežigalnico gradili, teš pa zaprli z eno najbolših tehnologij filtreranja. Le zakaj?
giovanni2
18. 07. 2022 09.54
-1
Kako dosežeš, da smeti smrdijo samo v notranjem dvorišču?
JanezNovakJohn
24. 07. 2022 20.15
preprostež
18. 07. 2022 09.38
+1
Pošljite jih Zokijevi mami, da jih zagrebe v domačem vrtu.
brabusednet
18. 07. 2022 09.36
+2
Bo to Jankovič gradil tako kot Stožice se vprašajte preden ga spet volite.Pa naj ta odpad v svojo otadžbino izvaža,da bo Ljubljana še naprej najlepše mesto na svetu.Samo dvomim,da bi lahko zemljake tako nasamaril,kot Ljubljanćane.
trpr
18. 07. 2022 09.16
+1
Nič ni narobe s sodobnimi sežigalnicami. Za smeti smo ljudje sami odgovorni in v sodobnem svetu je zanje potrebno prevzeti odgovornost in jih skuriti.
brabusednet
18. 07. 2022 09.12
+0
Jankovič je dejal,da bo sežigalnica varna,kot tista kanalizacija iz Medvod.Dajte mu Ljubljančani sedaj verjat ne samo pred volitvami.
Julijann
18. 07. 2022 08.59
-2
Najpreprostejši način, nič smeti ustvarjati in ne bo potrebe po nobeni sežigalnici.
Andrew16
18. 07. 2022 08.32
+0
Ce je farmacevt poleg potem bo ze drago nas tole stalo.
neobremenjen_
18. 07. 2022 08.26
+3
Lol, primerjaš Japonce in njihovo kulturo z nami? Pri njih je sežigalnica zgrajena po projektu, pri nas pa nobena gradnja ne bi dobila uporabnega dovoljenja brez podkupnine, toliko se krade in dela bližnjice. Projekt je eno realno stanje pa čisto nekaj drugega.
neobremenjen_
18. 07. 2022 08.22
+1
Dunaj NE leži v kotlini!!!!!
Andrew16
18. 07. 2022 08.33
+1
brabusednet
18. 07. 2022 09.10
+2
Te jo pa v Trbovljah postavite,dimnik je že zgrajen.Ljubljančani,ki ustvarite največ odpada bi to drugot kurili ali odlagali.Čisti socjalisti,boli vas za naravo in drge ljudi.
Jernej Sekirnik
18. 07. 2022 08.12
+5
ta ostali pepel, ko bo v trdnih blokih lahko iz tega zgradijo vile za naše vladajoče osebke, ko trdijo da to ni nič, pa naj oni imajo doma...
bodi
17. 07. 2022 21.59
+2
Južnije tužnije in tukaj smo mi.
bodi
17. 07. 2022 21.57
+7
Zanimivo ko daš komentar spoštljiv na nespoštljivo in žaljivo vsebino te moderna lepo izbriše. Res dvojna merila osebe ki nadzoruje.
c-2040
17. 07. 2022 21.54
+1
V dunajskih sežigalnicah proizvedejo več kot 1,2 milijona MWh toplotne energije, okoli 81.000 MWh električne energije in 38.000 MWh daljinskega hlajenja. Z okoli 1300 kilometri ima Dunaj eno največjih omrežij daljinskega ogrevanja v Evropi. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------To je 137 MW ogrevalne moči in zgolj 9 MW električne moči...
Stankur
17. 07. 2022 21.53
+2
Zemlja je kot jajce vse je v jajcu in vse na zemlji. Imate raje smeti vse okrog sebe ali pa toplo stanovanje?
Zmaga Ukrajini ...
17. 07. 2022 21.50
+1
Nehajte že bluzit! Okolju prijaznih sežigalnic NI !!! Zato je treba dobro premislit kje jo postaviti. In ne, to ni mesto Ljubljana, ki je večinoma brez vetra, za razliko od Dunaja, kjer ves čas piha. Razen, če ne želi Jankovič iz Ljubljane narediti Peking, da bomo potem lahko vsi hodili v maskah tudi brez korone.
Stankur
17. 07. 2022 21.58
+1
So pa prijazne smeti okrog tebe. Mili Bože
Collywoggle
18. 07. 2022 08.21
+1
korona maske te ne ščitijo pred onesnaženim zrakom ..
Zmaga Ukrajini ...
18. 07. 2022 09.59
Stankur,... ni me treba klicat bog. Sicer pa poskusi ponovno in večkrat prebrati moj komentar,... mogoče boš kdaj dojel.
Zmaga Ukrajini ...
18. 07. 2022 10.01
Colly,... seveda ne, pa jih vseeno nosijo, ker je to edino kar jim ostane, da s polnimi pljuči ne vdihujejo dima. Oz. je učinkovitost le delna, in odvisna od velikosti delcev.
Darko32
17. 07. 2022 21.26
+3
Po BALKANSKI maniri takšne sežigalnice v Slvoeniji nikoli nebo, ker bodo goljufali na vseh korakih. KAj ti pomaga predpisi, če pa imamo skorumpirane tiste člane, kateri morajo predpise sprovajati. Potem pa se čudimo, če imamo korupcijo v javni upravi na stopnji 80%, saj nič ne moreš narediti, če koga ne podkupiš. ŽAL: Če pa tega nes toriš pa si papak do konca. SAmo poglejmo tisto sliko, kjer so vgrajeni filtri za izpuste. Vse na enem mestu, da se lažje vzdržuje in čisti.
dule07
17. 07. 2022 20.58
+6
Sprejet je potrebno zakon, da noben odpadek ne sme potovati več ko 50 kilometrov. Vsako mesto naj poskrbi za svoje odpadke, pa mirna Bosna. V Sloveniji jih narediti kakih 10- 15. Tako tudi bi obremenjenost okolja bila enakomerno porazdeljena.