Poletna depresija je oblika depresije, ki se poleg zimskih mesecev, lahko pojavi tudi v poletni sezoni. Gre za sezonsko afektivno motnjo (SAD), ki se ne pojavi naključno. Strokovnjaki verjamejo, da se vsako leto vrne ob istem času in ustvarja opazen vzorec, ki ga lahko prepoznamo. Osebe, ki trpijo za tovrstno sezonsko motnjo, se z vse višjimi temperaturami običajno začnejo počutiti slabše, kljub temu, da je sonce naravni antidepresiv. Doslej je zbranih nekaj najverjetnejših dejavnikov, ki prispevajo k poletni depresiji in pojasnjujejo, zakaj se nekdo kljub toplejšemu in lepšemu vremenu lahko počuti potrt in brezvoljen. Izkazalo se je, da se ljudje ne odzivamo le na toplejše temperature, temveč tudi na situacijske dejavnike, povezane s poletnimi meseci. Poglejmo, kateri so to.

• V zimskih mesecih se na severni polobli ljudje srečujejo z ’zimskim bluesom’, kar pripisujejo občutnemu zmanjšanju sončne svetlobe na tem območju. Kaj pa poleti?  Izpostavljenost sončni svetlobi vpliva na proizvodnjo hormona melatonina. Tako kot lahko premalo sončne svetlobe vpliva na duševno počutje, lahko preveč sonca negativno vpliva na proizvodnjo melatonina, kar posledično zmoti cirkadiani ritem. A kako to natanko prispeva k poletni depresiji? Melatonin ni le hormon spanja, kot ga radi imenujemo. Je tudi neposredno povezan s hormonom serotoninom, kar pomeni, da se brez ustrezne proizvodnje melatonina težko uravnavajo tudi ravni serotonina – to pa povzroči motnje v regulaciji razpoloženja in poveča tveganje za depresijo.

• Ob vseh poletnih aktivnostih se marsikdo spopada tudi s finančnim stresom. Ne glede na to, ali gre za dražje počitnice, več druženja ob pijačah, stroški varstva otrok ali česa tretjega, je poletje lahko precej draga sezona. To povečanje izdatkov bi lahko prispevalo k upadu zadovoljstva in večji količini stresa, česar sicer ne bi bilo. Finančni stres močneje vpliva na osebe, ki se že po naravi nagnjene k obremenjevanju in miselnemu premlevanju.  

• Potem je tu še zelo pomemben dejavnik – porušena rutina. Ustaljena rutina nam čez leto omogoča strukturo, varnost, predvidljivost, kar v življenju potrebujemo vsi. Poletni urniki pa so pogosto vse prej kot to, saj se šola zaključi, načrtovanja je manj, spalne navade so pogosto drugačne, nenadoma imamo vsi več časa kot prej, kar lahko ustvari občutek neobvladljivosti. Paradoksalno je, da nam lahko prav ta svoboda zamaje tla pod nogami in povzroči težje občutke.  

• Velik pomen imajo tudi prevelika pričakovanja, ki so povezana z nestrpnim odštevanjem do poletja. Vsi vemo, da marsikdo skozi celo leto z velikim zanosom čaka poletne mesece in vse upe polaga na to, običajno brezskrbnejše obdobje. A ravno tu se lahko pojavi težava, saj nas prevelika pričakovanja precej hitro prizemljijo, ko ugotovimo, da se poletje ne odvija po naših željah. Gre za idealizacijo poletnega časa, ki se lahko spreobrne čisto v nasprotno smer in tako pripelje tudi do večjih čustvenih stisk.  

• Na nekatere močno vplivajo tudi visoke poletne temperature, ki namesto veselja prebujajo tesnobo in občutek, da telo tega ne prenese. To lahko vpliva tudi na kakovost življenja, saj vročina lahko prepreči, da bi preživeli več časa na prostem. V tem primeru gre za intoleranco na toploto, kar posledično (in v kombinaciji z nekaterimi drugimi dejavniki) povzroči motnje razpoloženja.  

• Zelo močan dejavnik je tudi primerjanje in socialna pričakovanja ali z drugimi besedami sindrom FOMO. Če je oseba zaradi različnih razlogov primorana ostati doma in obenem na družbenih omrežjih spremlja ostale, kako brezskrbno uživajo na dopustu, lahko to sproži težke občutke nevrednosti, nezadostnosti, nepriljubljenosti, nesposobnosti, osamljenosti. 

Kdo je dovzeten za poletno depresijo?  

Čeprav so raziskave sezonske afektivne motnje (SAD) precej omejene, se zdi, da ima pri poletni depresiji veliko vlogo prav genetska komponenta. Dva od treh posameznikov s SAD sta v sorodu z osebo, ki trpi za motnjami razpoloženja – torej družinska anamneza depresije povečuje verjetnost, da bo nekdo razvil SAD. Po podatkih strokovnjakov imajo mlajši odrasli, vključno z otroki in najstniki, večje tveganje za SAD. Prav tako se zdi, da imajo ženske večje tveganje za poletno depresijo, saj jim jo diagnosticirajo štirikrat pogosteje kot moškim.

Simptomi poletne depresije: Nespečnost. Hujšanje ali pridobivanje telesne teže. Občutek, da je zunaj presvetlo. Občutki tesnobe. Vznemirjenost. Brezup. Težave s koncentracijo. Težave pri odločanju. Izguba apetita. Vztrajni občutki žalosti. Izguba zanimanja za dejavnosti, ki so nekoč predstavljale veselje – hobiji, šport, družabni dogodki …

Kako obvladati težka občutja?  

Poletna depresija je resda morda le začasno stanje, a to ne pomeni, da je za tiste, ki jo doživljajo, kaj manj težka. Na srečo obstajajo načini, ki pomagajo pri spoprijemanju s težavami. Stalna rutina spanja: cilj je iti v posteljo in se vsak dan zbuditi ob istem času. Izpostavljenost močni jutranji svetlobi: ko se zbudite, vam lahko svetloba pomaga uravnati proizvodnjo melatonina v telesu. Tudi hladna in temna spalnica pripomore h kakovostnemu počitku. Nosite zaščitna očala: če je sončna svetloba za vas presvetla, ne pozabite nositi temnih očal, ko čas preživljate na prostem. To lahko prepreči nelagodje v očeh in celo glavobol. Upoštevajte urnik: Čeprav lahko strog urnik povežemo s pomanjkanjem svobode, je pri nekaterih posameznikih s poletno depresijo ravno obratno. Namesto da bi omejeval, vam lahko urnik pomaga pri občutku kontrole, lahko pa tudi zmanjša občutke tesnobe in vznemirjenosti. Načrtujte zabavno aktivnost: Če imate nekaj, česar se lahko veselite, vam lahko to pomaga pri obvladovanju poletne depresije. Obstaja kraj, ki ga želite obiskati? Morda koncert? Nov hobi? Vadba: Povišanje srčnega utripa in znojenje vam lahko dvigneta razpoloženje. Če vas vročina odvrača od vadbe, telovadite zgodaj zjutraj. Družite se: Socializacija različnim ljudem pomeni različne stvari, toda povezovanje z drugimi je zelo koristno, če se počutite slabo. To lahko pomeni sprehod skozi mesto, druženje ob pijači, telefonski klic ali poletni tečaj. Sprostite se: Prepustite se in si dovolite sprostitev. Z znižanjem ravni stresa lahko olajšate tudi simptome depresije. Lahko meditirate, poslušate pomirjujočo glasbo, berete knjige ... Pomembno je le, da se ne predate malodušju in naredite prvi korak. V primeru težje stiske pa ne oklevajte z obiskom zdravnika.