Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije in po njihovih navedbah omogoča, da bodo ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni zakoniti in skladni z ustavo. Med drugim določa pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje. DZ je prvo obravnavo opravil v četrtek, ko je večina poslanskih skupin napovedala, da bodo predlog danes podprli, v nadaljevanju zakonodajnega postopka pa da ga bodo poskušali izboljšati.

Zakonodajni predlog je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev. Njena vodja Janja Sluga je poudarila, da je rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb aktualnega zakona o nalezljivih boleznih potekel že pred meseci, delo, ki ga vlada ni zmogla ali želela, pa je opravila civilna družba.

Sluga je po glasovanju izrazila zadovoljstvo, da je "večina poslank in poslancev prepoznala pomembnost te teme". Kot je še napovedala, bodo v poslanski skupini pripravili zahtevo za javno predstavitev mnenj, kjer bo možno slišati tako stališča pripravljavcev zakona kot tudi stroke. Prepričana je, da bodo tako v nadaljnjem postopku našli "najboljše varovalke za onemogočanje zlorab".

Naprej tudi zakon o varstvu okolja

Predlog novega zakona o varstvu okolja je primeren za nadaljnjo obravnavo, so v prvi obravnavi predloga v DZ-ju z 51 glasovi za in tremi proti danes presodili poslanci. V drugi obravnavi se obeta nekaj dopolnil, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa upa, da bo zakon dokončno potrjen še v aktualnem mandatu državnega zbora.

Vizjak je v četrtkovi predstavitvi zakona v DZ tega primerjal z okoljsko ustavo. "Temeljni cilj in ambicija tega zakona je dosledno varovanje okolja," je poudaril. Želja je uvesti najnovejše standarde varstva okolja, nadgraditi to področje in reševati nakopičene probleme.

Z novim zakonom se med drugim odpravljajo neskladnosti slovenske zakonodaje z evropskim pravom, hkrati se v slovenski pravni red prenašajo nove evropske direktive. Med najpomembnejšimi rešitvami so proizvajalčeva razširjena odgovornost pri odpadkih, določbe o prenehanju statusa odpadka, učinkovitejši postopki izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, urejanje situacije odlagališč odpadkov ter nova ureditev položaja zainteresirane javnosti v okoljskih postopkih.

V večini strank so pripravljeni predlog pozdravili. Bodo pa poslanci, ob strinjanju vlade, v zakon v drugi obravnavi z dopolnili vnesli še kavcijski sistem za embalažo pijač. Odprta so tudi nekatera vprašanja glede prenehanja statusa odpadka.

V določenih strankah so izrazili nasprotovanje izplačevanju sredstev podnebnega sklada energetsko intenzivni industriji. Levica v zakonu pogreša določbe, ki bi ljudi varovale pred onesnaževanjem iz sosežigalnic, nepovezani poslanci pa rešitve za degradirano Celjsko kotlino.

Na Vizjaka so očitki leteli tudi zaradi več kot 360.000 evrov, ki jih je ministrstvo plačalo zunanjim pravnim strokovnjakom, zlasti podjetju Senka Pličaniča, namesto da bi predlog zakona pripravljali strokovnjaki ministrstva. Minister je odgovarjal, da je strošek neurejene zakonodaje na področju

Konec za kar nekaj zakonskih predlogov

Predlog pokojninske novele, s katerim je želel del opozicije določiti zakonsko podlago za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih bolezni, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je odločil DZ. Takega mnenja je bilo 44 poslancev, nasprotnega pa 42. Predlog novele je tako končal zakonodajno pot.

DZ v ponovnem odločanju ni sprejel novele zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti v vzgoji in izobraževanju. Za je glasovalo 44, proti 35 poslancev. Novela bi sicer na novo določila raven znanja italijanščine za strokovne delavce v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom, za učitelje pa še dodaten preizkus znanja.

DZ je s 45 glasovi proti 40 sklenil, da predlog novega zakona o elektronskih komunikacijah, katerega cilj bi bil med drugim okrepiti varnost javnih komunikacijskih omrežij in storitev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem je zakonodajni postopek končan.

Predlog zakona, ki bi nadomestil veljavni zakon o elektronskih komunikacijah iz leta 2004, je v zakonodajni postopek vložila vlada. Njegov temeljni cilj je bil prenos evropske direktive v nacionalni pravni red, s čimer Slovenija že nekaj malega zamuja, je pojasnil minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.

S prenosom direktive se bi po ministrovih besedah spodbudilo povezljivost in uporabo visoko zmogljivih omrežij po vsej Sloveniji. Zamenjava ponudnikov storitev bi bila po novem za potrošnike brezplačna, zagotovil bi se tudi cenovno ugoden širokopasovni dostop do interneta, ki bi omogočal uporabo širokega nabora storitev za vse uporabnike ne glede na lokacijo ali dohodek.