Poslanci državnega zbora bodo na januarski seji, ki se začenja danes, odločali tudi o predlogu zakona, s katerim bi urad za preprečevanje pranje denarja dobil praktično neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov in vdore v zasebnost. Njegovi inšpektorji bi lahko brez sodne odredbe vstopali v prostore proti volji njihovega lastnika in tam brskali po njegovem računalniku ali telefonu. Prav tako bi lahko urad po mili volji zbiral podatke iz praktično vseh evidenc v državi, ne da bi jih sploh potreboval za konkretne postopke.
Sprejetje zakona bi bil zadnji, a ključni korak na poti, da se urad, ki ga od lani vodi izbranec SDS Damjan Žugelj, tik pred volitvami spremeni v orodje za politično obračunavanje z nasprotniki vladajoče stranke.
Danes namreč objavljamo fotografije, ki dokazujejo, da v prostorih urada obstaja posebna soba za zbiranje tajnih podatkov. Vanjo lahko vstopi le izbrana skupina uslužbencev, ki jih je v zadnjih mesecih na urad pripeljal Žugelj. Po naših informacijah naj bi se intenzivno ukvarjali z anonimnimi prijavami, ki naj bi prihajale iz krogov SDS. Njihove tarče so opozicijski politiki, znani podjetniki, posamezni novinarji in drugi kritiki oblasti.
Preberite še:
Izbrancu SDS bi dali v roke največjo bazo podatkov v državi
Kdo lahko vstopa v sobo T?
Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v času prve vlade Janeza Janše, je na čelo urada prišel marca lani. Kmalu zatem je urad arhivsko gradivo o zadevah, ki jih je vodil v zadnjem desetletju in pol, preselil na ministrstvo za finance. Med njimi so bili po naših informacijah tudi podatki o zadevi Patria, ki jih je urad pridobil na podlagi pobude, prejete avgusta 2007, o sumljivih transakcijah nekaterih poznejših obtožencev v zadevi.
Zakaj se je Žugelj odločil za to, do zdaj ni bilo jasno. Sam nam je takrat pojasnil, da je selitev starejšega arhivskega gradiva ustaljena praksa iz prejšnjih let, kar po naših informacijah ne drži. Toda fotografije, ki smo jih pridobili, to odločitev postavljajo v povsem novo luč. Iz njih je namreč razvidno, da je v prostorih nekdanjega arhiva po novem posebna soba s tajnimi podatki. Označena je z vidno črko T v rdeči barvi. Na njenih vratih je napis, ki prepoveduje vstop nepooblaščenim osebam.
Gre za nekakšen štab, v katerega lahko vstopijo le izbrani uslužbenci urada. Ob Žuglju so to po naših informacijah še vsaj štiri osebe. Vse so na urad prišle v času sedanje vlade. Prva je vodja sektorja za sumljive transakcije Simona Kaučič, ki jo je pripeljal Žugljev začasni predhodnik Ivan Kopina, sicer nekdanji dolgoletni občinski svetnik SDS v občini Straža. Druga je Petra Zakrajšek, občinska svetnica SDS v Grosupljem in podpredsednica tamkajšnjega občinskega odbora stranke. Na urad je prišla sredi lanskega leta, izbrana pa je bila med 31 kandidati na razpisu za sekretarko.
Na vratih sobe T sta napisani dve imeni. Tudi Melita Mersel Hočevar prihaja iz Grosupljega, kjer je bila zaposlena na občinskem uradu za splošne zadeve. Pred lansko zaposlitvijo na uradu je delala na Finančni upravi (Furs), ki jo vodi Ivan Simič. Gabrijela Vučak pa je bila leta 2018 kandidatka SMC na lokalnih volitvah v Preboldu. Obe sta zdaj inšpektorici.
Preberite še:
Kaj se dogaja na uradu za boj proti pranju denarja
Z anonimko do dostopa do vseh podatkov
Več virov nam je potrdilo, da je soba T postala ključno vozlišče informacij na uradu. V zadnjih letih je tako urad zadeve, ki jih je obravnaval, izbiral po vnaprej jasnih kriterijih. Postopke je običajno uvedel, ko je prejel obvestilo tujih organov, policije, tožilstva, bank ali notarjev o eni ali več sumljivih transakcijah.
Po Žugljevem prihodu so ključni vir informacij urada postale anonimke. Več naj bi jih prejel kar sam. Že junija nam Žugelj na vprašanje, ali je urad res začel pospešeno obravnavati anonimne prijave domnevnih kršitev zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, ni odgovoril. Toda že samo dejstvo, da urad preiskuje anonimne navedbe, omogoča manipulacije, s katerimi se lahko v kolesje postopkov spravi koga od ljudi, ki niso po volji te vlade. Ko namreč urad uradno odpre postopek, lahko njegovi uslužbenci zgolj s številko zadeve brez velikih težavah dostopajo do evidenc policije, Fursa in drugih organov.
Maja lani nam je Žugelj "absolutno zanikal", da bi uslužbencem urada predložil seznam pravnih oziroma fizičnih oseb za uvedbo postopkov proti njim. Med njimi naj bi bili tudi nekateri vidni politiki opozicije, podjetniki in novinarji. Toda prav na podlagi podatkov, ki so jih dobile z urada, so banke lani v Sloveniji zaprle račune več znanim podjetnikom, ki niso po volji sedanje oblasti.
Prav tako so na uradu želeli spremeniti tudi način poročanja. Po naših informacijah so od več bank zahtevali, da podatkov o posamezni osebi in podjetju ne smejo več posredovati po standardni elektronski poti, ampak prek fizičnih nosilcev podatkov (na primer USB ključev). Ti bi se, tako naši viri, zbirali v sobi T. Posamezne banke naj bi se temu uprle. Na Združenju bank Slovenije so nam pojasnili, da predpisi v nekaterih primerih dopuščajo izjeme od običajne elektronske poti.
Preberite še:
Nova24TV zagnali z gotovino iz mreže za pranje denarja #dokumenti
Kadrovska revolucija SDS na uradu
Žugelj je sicer na uradu, kjer je bilo pred to vlado zaposlenih 24 ljudi, izpeljal pravo kadrovsko revolucijo. Manj kot mesec dni po začetku njegovega mandata so bili objavljeni štirje razpisi za zaposlitev, večinoma sekretarjev, do danes pa vsega skupaj 11. V več primerih so bili javni natečaji očitno zgolj formalnost, saj so pri Žuglju vnaprej vedeli, koga bodo izbrali.
Junija letos je tako urad med 25 prijavljenimi kandidati za sekretarko izbral Ireno Nunčič, nekdanjo začasno direktorico Fursa, ki je bila pred leti članica SDS. Pod Žugljem je na urad prišla tudi Tjaša Pleško, članica izvršnega odbora podmladka SDS v Grosupljem, ki je pred tem delala kot koordinatorica projektov v medobčinskem razvojnem centru občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje. Novi vodja pravne službe pa je postal Matevž Smole, sicer zadnji lastnik nekdanjega podjetja Cofound.it, ki je leta 2017 s prodajo kripto žetonov zbralo več kot 13 milijonov evrov, dobro leto dni zatem pa prenegalo delovati.
Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da je v lanskem letu "zaradi kreiranja novih organizacijskih enot urada izvršena večja sprememba sistemizacije, ki je imela zaradi popolnjevanja delovnih mest za posledico več manjših sprememb". Če je na uradu za preprečevanje pranja denarja v preteklosti največ, okoli tretjina zaposlenih zasedala delovno mesto podsekretarja, jih je zdaj pod Žugljem kar polovica na delovnem mestu sekretarja. Ti imajo nekaj plačnih razredov višje plače.
Kdo vse nasprotuje predlogu zakona
Novemu predlogu zakona o preprečevanju pranja denarja nasprotuje tudi parlamentarna služba za zakonodajo. Nanj je spisala kar 17 strani pripomb. Opozorila je, da več členov ni skladnih z ustavo, saj omogočajo neselektivno zbiranje podatkov in nesorazmerno posegajo v pravico posameznika do seznanitve s svojimi osebnimi podatki. "Predlog zakona ne našteva jasno osebnih podatkov, ki se obdelujejo na njegovi podlagi ali to prepušča podzakonskemu predpisu ministra, daje uradu za preprečevanje pranja denarja praktično neomejena pooblastila za pridobivanje podatkov na zalogo ...," piše v mnenju, ki ga je podpisala vodja službe Nataša Voršič.
Da so pooblastila urada glede obdelav osebnih podatkov in posegov v zasebnost določena tako rekoč neomejeno in presegajo pooblastila vseh drugih državnih organov brez ustreznih varovalk, pa so opozorili tudi v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik.
