Morda se več ne spominja, kako in zakaj je zasedel ta stolček. Je že pozabil, da je Janša najprej zamenjal člane v svetu zavoda, da se je odkrižal kritičnih strokovnjakov in pripravil prostor za »primernega«? Takega, ki sicer nima »prave« specializacije, je pa poslušen in dovolj ambiciozen. Takega, ki bo bolj podpiral vlado kot svoje kolege epidemiologe, njihovo znanje, izkušnje in ukrepe. Le kaj bi jih, saj je pred vsemi »spoznal«, kaj ta virus pomeni, zato se je, na primer, zagreto zavzemal za »pomembna« ukrepa: razkuževanje stavb in cest. In kako bi ocenil svoj odnos do (zdaj) podrejenih epidemiologov? Izjavil je namreč, da ne bi bili sposobni obvladovati epidemije, v nasprotju s »posvetovalno skupino«, in s tem hudo omalovaževal trditve pravega strokovnjaka, dr. Ivana Eržena. »Še dobro, da imajo njega, da bo NIJZ spravil v red,« sem slišala Kreka med vrsticami.
V oddaji me je zabolelo njegovo grmenje nad državljani in mediji, ker si upamo kritizirati zaslužke zdravnikov, »ki jih etika žene, da se cele dneve v skafandrih potijo in rešujejo obolele«. (Zaradi kritik bodo lahko odšli, zdravstveni sistem pa bo razpadel.) Prvič, ker se je zavzel za zdravnike, drugega osebja (negovalcev, sester…) pa ni omenil. In drugič, ker smo v resnici vedno znova kazali hvaležnost vsem zdravstvenim delavcem, zlasti zdravnikom, nismo pa mogli mirno sprejeti nepravičnih dodatkov za covid (v astronomskih zneskih pri nekaterih zdravnikih), izkoriščanja epidemije za bogatenje (hitri testi), škandala na ortopedski kliniki, kar res nima nobene povezave z etiko in Hipokratom.
Žaluje za »očetovsko figuro«, ki si jo pripiše za čas, ko je reševal odvisne od mamil in še leta pozneje, zdaj pa je menda črna ovca (Možina). Naj najprej pojasnim, da državljani ne potrebujemo očeta, zlasti avtoritativnega, nerazumevajočega, takega, ki grozi, straši in kaznuje, ne. Potrebovali bi enakovrednega sogovornika, ki bi nam razložil vse to, česar ne razumemo, ter s tem zmanjšal morebitne strahove. Ob delu z odvisniki se je srečeval z njihovimi manipulacijami in drugim obrambnim vedenjem, zato sem presenečena, da ga pri sebi ne prepozna. Vsaj malo samokritičnosti res ne bi škodilo. Na kaj merim?
Vso odgovornost in krivdo za posledice epidemije, tudi za nezadostno precepljenost, v hipu preloži na državljane: na protestnike, na opozicijo, ki ruši oblast, na medije, ki to podpirajo, in zlasti na proticepilce; vlado, njeno arogantno komunikacijo, nesmiselne in sporne ukrepe ter njeno rušenje demokracije pa ščiti. (S tem ščiti tudi sebe.) Ne pozabi kritizirati ustavnega sodišča, ki ne razume, da se on mora ravnati po Hipokratu, ki je tako rekoč večen, in ne po zakonih, ki se spreminjajo. Ampak, Milan Krek, saj niso problem ukrepi, povezani s Hipokratom, ampak neustaven način, kako so sprejeti. Vladi nihče ne brani, da bi delala zakonito.
Naj se vrnem na aktualni problem, na cepljenje in anticepilce, ter na Krekovo ošabno retoriko. (Zanimivo, kako svojo, včasih gostilniško govorico, zmotne napovedi in različne »krekizme« »prevede« v pomanjkanje časa, njegovi podporniki jih pozitivno prevrednotijo v »vsem razumljive besede«, ljudstvo pa v njih vidi pomanjkljivo strokovnost.) Vse, ki se ne želijo, se nočejo ali se bojijo cepiti, zmaši kar v isto vrečo, pa vemo, koliko različnih razlogov obstaja za to. In vsi so, tudi po njegovi zaslugi, postali nov »kužni subjekt«, »ugrabitelji« družbe in morilci, proti katerim hočejo usmeriti srd, nas, cepljenih državljanov. Če vladi ni prej uspelo na nas preložiti vseh tragičnih, nepotrebnih žrtev korone, jih hoče zdaj, tudi skozi Krekova usta.
Že ves čas zagovarjam, da je cepljenje izhod iz epidemije. A žal se odločevalci svetohlinsko izmikajo odgovornosti, leporečijo o solidarnosti in ne uvedejo obveznega cepljenja (za odrasle), njihovi čez noč postavljeni ukrepi (med njimi tudi nepremišljeni in nezakoniti) pa so najhujša vrsta prisile.
Polona Jamnik, Bled
