S spremenjeno definicijo zakonske zveze in ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje bi partnerji v teh zvezah tako postali izenačeni tudi v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, ter tudi na drugih pravnih področjih.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac je na seji poudaril, da sprejetje družinskega zakonika pomeni, da družba postaja enakopravnejša in vključujoča za vse. "Sprejetje družinskega zakonika je jasen signal vsem, ki trpijo diskriminacijo, da je treba vztrajati in da imajo vse populistične politike, ki gradijo svojo politično všečnost na izključevanju manjšin, svoj konec," je ob tem še dejal Maljevac.

Podporo predlaganim spremembam družinskega zakonika so že med razpravo napovedali poslanci Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice. Prvi so v razpravi med drugim pozdravili odpravo "diskriminacije, ki gre v smeri bolj odprte družbe". Poslanka Svobode Lucija Tacer je med drugim poudarila, da gre pri predlaganih spremembah za implementacijo dveh ustavnih odločb, ki so skladno s slovensko zakonodajo zavezujoče, zato je zadržanost do implementacije po njenih besedah nelegitimna. Kot je še poudarila, odklonilna ločena mnenja posameznih ustavnih sodnikov ne morejo biti "razlog za spodkopavanje veljavnosti odločb ustavnih sodišč".

Po mnenju poslanca Levice in predsednika odbora Mihe Kordiša spremembe sledijo najbolj "elementarni enakopravnosti, ki bi morala biti v naši družbi že zdavnaj implementirana". Zavrnil je pomisleke, da spremembe zakonika ogrožajo korist otroka, po njegovem mnenju to počnejo "konservativne fikcije".

K predlaganim spremembam so medtem ostreje pristopili v opozicijskih SDS-u in NSi-ju. Poslanec SDS-a Branko Grims je med drugim predlagateljem očital, da so te v "očitnem, temeljnem, nepremostljivem nasprotju z mednarodnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo". Predlagateljem očita tudi, da "imaginarno korist majhne skupine ljudi postavlja nad korist otroka".

Njegova strankarska kolegica Karmen Furman pa je ocenila, da je predlog sprememb "direkten udar na najvišjo stopnjo demokracije", in sicer na referendumsko voljo ljudstva, ki da je na več referendumih že dalo vedeti, da si takšnih sprememb ne želijo. Poslanec NSi-ja Janez Žakelj je sicer v uvodu poudaril, da gre pri spremembah za "občutljivo in zahtevno materijo", a da je odločitev ustavnega sodišča nekonsistentna in vodi do absurdnih zaključkov ter se vrti okoli sebičnih interesov odraslih. Meni tudi, da bodo predlagane spremembe nekaterim otrokom, ki čakajo na posvojitev, "odvzele možnost do očeta oziroma matere".

Na sejo so bili sicer vabljeni tudi nekateri predstavniki civilne družbe. Predstavnica Legebitre Eva Gračanin je pozdravila predlagane spremembe in poudarila, da gre pri teh le za to, da bodo centri za socialno delo pri posvojitvah otrok primernost istospolnega para pretresali po enakih merilih, kot to počnejo pri raznospolnih parih. Predstavniki Gibanja za otroke, Združenja starih staršev Slovenije, društva Družinska pobuda in Pohodov za življenje, ki predlaganim spremembam nasprotujejo, pa so v predstavitvi svojih stališč te označili za škodljive, predlagateljem pa očitali zanemarjanje koristi otroka in "agresivno vsiljevanje LGBT-ideologije v vzgojno-izobraževalne ustanove".