Poročilo o glasovanjih Slovenskega državnega holdinga (SDH) celo kaže, da je bilo v letu 2021 le 11 odstotkov žensk imenovanih v nadzorne svete družb, kar je za skoraj 50 odstotkov manj kot v letu 2020.

Enakopravnost med spoloma na delovnem mestu še zdaleč ni dosežena in če se bo nadaljevalo z zdajšnjim tempom, bomo enakopravnost v upravah dosegli šele leta 2045. "Se bojim, da bomo takrat vse imele zelo sive lase in zame je leto 2045 absolutno predaleč," je za radio pojasnila odgovorna partnerica družbe Deloitte Barbara Žibret Kralj.

V Sloveniji imamo sedem predsednic uprav. Izvršna direktorica in partnerica v Boston Consulting Groupu Melanie Seier Larsen: "To je, kar se tiče zastopanosti žensk v top menedžmentu, ekstremno malo, kar mene opozarja, da nekaj ne delamo prav, so mednarodni indeksi, ki gledajo naše napredke in ki z rdečo zastavico mahajo, da se nekaj dogaja".

Na globalnem indeksu varnosti, miru in žensk smo lani končali na 15. mestu, v letu 2019 smo bili še na četrtem. Medtem pa so lani v razvitih zahodnih državah zaostrili zakonodajo o zastopanosti žensk v nadzornih in poslovodnih organih podjetij. Sankcije v Italiji so zelo stroge, pove odvetnica Anja Strojin Štampar.

"Če se sestava organa ne uskladi z zakonodajo, preneha mandat vsem članom organa. V Franciji je ukinitev prejemkov članom nadzornega sveta ali upravnega odbora, če je imenovanje v nasprotju z zakonom, potem imamo pa še ekstrem na Norveškem, kjer, če se v ne vem koliko poskusih družba ne uskladi, je mogoča tudi prisilna likvidacija družbe," je pojasnila.

Pri nas zakonske podlage, ki bi določala zastopanost žensk v upravah in v nadzornih svetih, nimamo, že desetletje pa se čaka tudi na evropsko direktivo za ureditev tega področja.