Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka so ključni. Foto: Shutterstock
Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka so ključni. Foto: Shutterstock

Koordinatorica projekta Sonja Tomšič vidi velik napredek v zadnjih desetih letih, ki je bil dosežen s presejalnimi programi.

Program ima enako kot prejšnja dva državna programa zastavljene tri ključne cilje, in sicer upočasniti povečevanje števila novih bolnikov z rakom, povečati preživetje slovenskih bolnikov z rakom in izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom. Na področju izboljšanja kakovosti življenja bodo ukrepe usmerjali predvsem v krepitev celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe, so sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Tomšič je poudarila, da so z vzpostavitvijo presejalnih programov in s sprejetjem strateških dokumentov na tem področju v zadnjih desetih letih že dosegli vrsto uspehov, saj jim je uspelo obrniti trend naraščanja števila novih primerov raka pri moških in ga upočasniti pri ženskah. Poleg tega so izboljšali tudi preživetje rakavih bolnikov in vključili paliativno oskrbo v vse klinične zdravstvene specializacije.

V letu 2022 so tako že imenovali vse predvidene strukture za delovanje in uresničevanje ciljev programa do leta 2026, in sicer strokovni svet, nadzorni svet, strokovne skupine za raka dojk, pljučnega raka, raka prostate, malignih melanomov ter raka debelega črevesa in danke ter skupino predstavnikov izvajalcev za področje onkologije.

Koordinatorica projekta je izrazila upanje, da bo s tem tako začrtana pot za uresničevanje ciljev programa, zdaj pa bodo lahko svoje napore usmerili v "primarno in sekundarno preventivo, diagnostiko, zdravljenje, celostno rehabilitacijo, onkološko paliativno oskrbo, izobraževanje, raziskovanje ter spremljanje bremena raka".