"Na vladi smo sprejeli zakon za stabilizacijo razmer v zdravstvenem sistemu," je na novinarski konferenci po seji vlade uvodoma sporočil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Predlog interventnega zakona po pojasnilih ministra obravnava tri ključne teme – plačane bodo vse storitve v zdravstvenem sistemu, spremenjena bo sestava svetov zavodov v ustanovah, katerih ustanoviteljica je država, v načrtu pa je tudi stabilizacija primarne ravni zdravstva.
"Zasledujemo koncept javnega zdravstva, trdo delo je za nami," je dejal minister in napovedal, da bo zakonski predlog zdaj vložen v DZ v obravnavo po nujnem postopku. Vlada skupaj s predlaganim zakonom v DZ pošilja tudi predlog sklepa, po katerem bi bil razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu nedopusten.
"Še nekaj usklajevanj bo, po mojih pričakovanjih pa bo ta zakon v najkrajšem mogočem času sprejet in bo od 1. septembra dalje uporaben," je dejal Bešič Loredan. Od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2023 bi bile tako po zakonu plačane vse znotraj javne mreže opravljene storitve. Po šestih mesecih, ko bodo narejene analize, bodo s 1. februarjem v sistem poleg javnih zavodov in koncesionarjev vstopili tudi zasebniki, če bodo pristojni ocenili, da se čakalne vrste ne krajšajo ustrezno, je napovedal minister.
Cilj je v 16 mesecih razpoloviti čakalne dobe, kjer je stanje najbolj kritično
V središču iskanja rešitev je bilo po besedah zdravstvenega ministra sicer vprašanje, kako zdravstveni sistem približati ljudem. "Dve ključni sporočili sta – želimo močan javnozdravstveni sistem, v katerem bomo v najkrajšem mogočem času izboljšali dostopnost in skrajšali čakalne dobe," je dejal. Glede krajšanja čakalnih vrst je minister za zdravje dejal, da je treba najprej do 15. septembra treba ugotoviti dejansko stanje glede čakalnih dob in opredeliti najbolj kritične točke.
V ta namen je ministrstvo za zdravje objavilo akcijski načrt, ki predvideva boljšo izmenjavo točnih podatkov o naročenih pacientih v sistemu eNaročanje, decembra bo koordinacijska skupina začela pripravo strategije za skrajševanje čakalnih dob, predvidena pa sta tudi sprememba modela financiranja in plačilo zdravstvenih storitev na podlagi eNapotnice v okviru strokovno dopustne čakalne dobe od začetka do konca zdravljenja.
"Želimo si, da bi v od treh do šestih mesecih prišli do tega, da bi najdaljše čakalne dobe skrajšali za 30 odstotkov in da bi v celotnem obdobju 16 mesecev čakalne dobe razpolovili," je napovedal. Če bodo vzporedno ustrezno vpeljani tudi digitalizacija in drugi ukrepi, bi lahko v dveh letih čakalne dobe tam, kjer je stanje trenutno najbolj nevzdržno, po ocenah ministra skrajšali za 70 odstotkov.
Boštjančič: Ne gre za helikoptersko metanje denarja, ampak za zelo ciljne ukrepe
Da sta sanacija zdravstva in stabilizacija razmer prva prioriteta vlade, je v izjavi za javnost povedal tudi minister za finance Klemen Boštjančič in dodal, da je zelo zadovoljen predvsem nad načinom dela, ki je bilo izrazito sodelovalno. "Sredstva, ki jih bomo dodatno vložili v zdravstvo, bodo imela merljive pozitivne učinke, torej ne gre za helikoptersko metanje denarja, ampak za zelo ciljne ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost in stabilnost zdravstva pretežno na primarni ravni, kjer je ocena, da je največji zaostanek," je pojasnil.
Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov, kar je po besedah finančnega ministra manj od prvotnih predvidevanj. Dejal je, da je zadovoljen s pogajanji, ker je bil govor tako o ukrepih kot o njihovih učinkih. Dodal je, da se zna zgoditi, da bodo stroški na koncu nekoliko višji, a ne bistveno. "Predvsem zaradi tega, ker so velike težave s pridobivanjem ustreznih podatkov v zdravstvenem sistemu – evidence so slabe, analitika je slaba," je dejal Boštjančič in kot enega od ciljev v prihodnjih 18 mesecih napovedal tudi izboljšanje tega področja.
V Levici se ne strinjajo z izenačenjem javnih zavodov in koncesionarjev
Koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec pa je napovedal, da bo sledil še en krog usklajevanj, preden gre predlog zakona v DZ, saj se v Levici ne strinjajo s členom zakona, ki izenačuje javne zavode in koncesionarje. "Neusklajen je 17. člen, kjer je govor o kaskadi," je dejal Mesec. Stališče Levice je, da morajo biti na prvem mestu javni zavodi, nato koncesionarji in šele nato zasebniki. "Javni zavodi so hrbtenica javne zdravstvene mreže in zato morajo biti vsi napori k urejanju razmer v zdravstvu predvsem usmerjeni vanje," je dejal Mesec in izpostavil, da trenutni predlog zakona tega ne upošteva v celoti.
V Levici se bojijo scenarija, po katerem bi dodaten priliv finančnih sredstev dejansko pomenil kadrovsko ošibitev javnih zdravstvenih domov na račun koncesionarjev. "Glede tega bomo iskali kompromis, če ga ne najdemo, pa zakon v tem trenutku ne uživa podpore naše poslanske skupine," je poudaril.
Zdravstveni minister zagotavlja, da zakon vključuje ustrezne varovalke
Zdravstveni minister Bešič Loredan je poudaril, da vlada s predlogom ne posega v zdravstveni sistem. "Javni zdravstveni sistem je sestavljen iz javnih zavodov in koncesionarjev. Ni posebnega razpisa, ni enkratnih dodatnih programov, ampak odpiramo splošen dogovor in plačane bodo vse opravljene storitve – najprej znotraj javnega sistema, kjer imajo pravzaprav enakovredno vlogo tako javni zdravstveni zavodi kot koncesionarji," je pojasnil.
Dodal je, da teh dveh sfer trenutno ni mogoče ločiti, se bo pa vlada tega vprašanja lotila v nadaljevanju. "Zadevo bomo koalicijsko še uskladili, zelo veliko varovalk je v tem zakonu, ki onemogočajo, da bi se bojazen, ki je pri Levici, uresničila – da bi denar, ki ga bomo dali v zdravstveni sistem, končal tako, da bi oslabili javne zdravstvene zavode in okrepili koncesionarje," je pojasnil. Izrazil je prepričanje, da bo kompromis dosežen.
V predlogu so predvidena tudi dodatna nagrajevanja zdravnikov na primarni ravni, bodisi za povečanje opredeljenih pacientov oziroma za večjo obremenitev bodisi za delo na manj razvitih območjih, saj si želi vlada zagotoviti stabilno delovanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev. "Ne gre samo za to, da damo denar v sistem, ampak počasi spreminjamo metodologijo dela in spodbujanja ter iščemo poti, da pridobimo čim več podatkov iz sistema, da bo jasen," je dejal.
Šabeder na čelo urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu
V skladu s predlogom s predlogom zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki ga je vlada pripravila za obravnavo v DZ-ju po nujnem postopku, se pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob prenaša na urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Urad bo omogočil jasen pregled na mesečni ravni, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
V predlogu tudi možnost prenosa dela pooblastil na medicinske sestre
Med drugimi ukrepi je po predlogu zakona ustanovitelj javnega zdravstvenega zavoda natančneje opredeljen. Natančneje pa določa tudi sestavo in pristojnosti svetov tistih zavodov, katerih ustanovitelj je država. Predlog na novo opredeljuje postopek dogovarjanja o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za koncesije, ki se iztečejo v obdobju veljavnosti predlaganega zakona, pa se predvideva podaljšanje za dve leti.
Osebni zdravnik lahko po predlogu določena pooblastila prenese na diplomirano medicinsko sestro, pooblastila za izdajo listin o administrativno-finančnih pravicah bolnikov, denimo o nenujnih reševalnih prevozih, pa na zdravstvenega administrativnega sodelavca. Glede na predlog bodo izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, ki izvajajo zdravstvene storitve nad rednim obsegom programa, plačali po realizaciji za vse tako opravljene storitve brez sklenitve posebne pogodbe.
Zbornica v predlogu pogreša natančna določila o nagrajevanju
Zdravniška zbornica je do predloga vladnega interventnega zakona v zdravstvu zadržana. Med drugim zato, ker glede nagrajevanja zdravstvenega osebja ni natančnih določil, ob tem pa menijo, da so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Pri skrajševanju čakalnih dob tako ni takoj omogočena rešitev, da bi bila iz javnih sredstev financirana zdravstvena storitev vseh izvajalcev z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, so kritični. Po njihovem mnenju bi zasebniki lahko zlasti na določenih področjih prispevali k večji dostopnosti do hitre zdravstvene oskrbe za vse prebivalce.
Predlagane spremembe pri svetih javnih zavodov omejujejo dostopnost zaposlenih vseh profilov do informacij o poslovanju in sprejemanju ključnih odločitev javnih zdravstvenih ustanov, so navedli. S tem se po njihovih besedah krni strokovna suverenost in posledično duši ključni glas tistih, ki poznajo zdravstveno problematiko neposredno iz svojega dela. Poleg tega pogrešajo ukrepe za spodbujanje mladih k izbiri specializacij na primarni ravni. Obžalujejo pa tudi, da je vlada ukrepe brezpogojno časovno omejila s koncem leta 2023.
Fides poudarja, da bi bile potrebne sistemske rešitve
Na predlog interventnega zakona so se odzvali tudi v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Zapisali so, da lahko že vnaprej napovejo, da predlog ne bo prinesel želenega rezultata. V sindikatu ugotavljajo, da predlog obljublja le simptomatsko, in ne vzročnega zdravljenja akutnih problematik v javnem zdravstvenem sistemu. Kot menijo, bi le vzpostavitev trajnih sistemskih rešitev za nagrajevanje zaposlenih lahko stabilizirala sistem in dolgoročno povečala njegovo dostopnost in vzdržnost. Sistemske rešitve predvsem na področju plač in pogojev dela so po njihovih navedbah nujne, zdravniki pa jih pričakujejo še letošnjo jesen.
Za zagotovitev dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema je nujno obdržati in v sistem privabiti dodatne zdravnike na vseh ravneh zdravstvene oskrbe, so poudarili. Le s trajno ureditvijo pogojev dela in nagrajevanjem, primerljivim razvitim evropskim državam, bodo prihodnje generacije mladih strokovnjakov dobile potrebno spodbudo, da se bodo odločale za poklic zdravnika v Sloveniji, so poudarili.
Specialist družinske medicine Rok Ravnikar pa je za Televizijo Slovenija dejal, da "z dodatnim denarjem ne moreš pridobiti tega, da bi v istem času ekipe na osnovnem zdravstvu delale še več, ker smo že zdavnaj dosegli plafone.".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje