»V bližnji prihodnosti bodo sledili ukrepi za uresničitev teženj prebivalcev Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja po združitvi z Rusijo,« je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Kot je dodalo, so referendumi v štirih ukrajinskih regijah potekali v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
»Prebivalci Donbasa in južne Ukrajine so uresničili svojo zakonsko pravico do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino ZN, mednarodnimi akti o človekovih pravicah iz leta 1966, Helsinško sklepno listino iz leta 1975 in svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča (ICJ) v zvezi s Kosovom z dne 22. julija 2010, ki je potrdilo dejstvo, da enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši mednarodnega prava,« je še navedlo ministrstvo.
Proruski separatistični voditelji ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje so danes Putina pozvali, naj regije uradno priključi Rusiji. Pri tem so se sklicevali na rezultate referendumov v štirih ukrajinskih regijah, kjer se je tamkajšnje prebivalstvo po navedbah proruskih oblasti izreklo za priključitev.
Ruske oblasti so medtem sporočile, da bosta oba domova ruskega parlamenta o priključitvi regij odločala v ponedeljek in torek. Putin pa naj bi po pričakovanjih njihovo priključitev razglasil predvidoma v petek.
Po preštetju vseh glasovnic je v Donecku za priključitev Rusiji po navedbah tamkajšnjih oblasti glasovalo 99,2 odstotka volivcev, v Lugansku več kot 98 odstotkov, v Zaporožju več kot 93 odstotkov, v Hersonu pa več kot 87 odstotkov.
Ukrajina in Zahod sta referendume že označila za neveljavne in nelegalne, ker kršijo ukrajinsko zakonodajo in mednarodno pravo ter so potekali brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov.
Bruselj predlaga nove sankcije proti Moskvi, tudi pravno podlago za cenovno kapico za rusko nafto
Evropska komisija je danes predstavila predlog novih sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki med drugim vključuje pravno podlago za določitev cenovne kapice za rusko nafto, je danes sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Poleg tega bodo na seznam sankcioniranih dodali osebe, ki so sodelovale pri organizaciji referendumov v Ukrajini.
»Pretekli teden je Rusija zaostrila invazijo na Ukrajino. Lažni referendumi na območjih, ki jih je okupirala Rusija, so nezakonit poskus prisvojitve ozemlja in spremembe meja s silo. Mobilizacija in grožnja ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja pa sta še dodatna zaostritev,« je v izjavi za novinarje povedala predsednica komisije.
Poudarila je, da EU ne sprejema teh lažnih referendumov in kakršnekoli priključitve ukrajinskega ozemlja. »Odločeni smo, da bo Kremelj plačal za to dodatno zaostrovanje,« je dejala ob predstavitvi osmega paketa sankcij.
Ta med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, je povedala von der Leyen. Ob tem je spomnila na načelni dogovor v okviru skupine G7 o določitvi cenovne kapice za rusko nafto za tretje države.
Poleg tega bo nov paket sankcij glede na predlog komisije vključeval prepoved uvoza dodatnih ruskih izdelkov, s čimer se bodo po njenih besedah prihodki Rusije zmanjšali za sedem milijard evrov.
Med temi so po neuradnih informacijah materiali, ki se uporabljajo v industriji nakita, kot so kamni in dragocene kovine, poleg tega pa tudi plastika, papir in kozmetika.
Bruselj pa predlaga tudi razširitev seznama izdelkov, katerih izvoz v Rusijo je prepovedan. To bi vključevalo letalske dele, je povedala von der Leyen.
Napovedala je še dodatne prepovedi na področju zagotavljanja evropskih storitev Rusiji, pa tudi prepoved državljanom EU, da bi sedeli v upravnih odborih podjetij v ruski državni lasti.
Komisija prav tako predlaga razširitev seznama posameznikov in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pojasnil, da predlagajo uvedbo sankcij za predstavnike proruskih oblasti v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje ter druge ruske posameznike, ki so na teh štirih okupiranih območjih organizirali ali omogočili lažne referendume o priključitvi Rusiji.
V drugi skupini so predstavniki vojske, med drugim visoki uradniki ruskega ministrstva za obrambo, pa tudi tisti, ki ruskim silam zagotavljajo opremo in orožje ter sodelujejo pri rekrutiranju rezervistov. Predlagajo še uvedbo sankcij proti tistim, ki širijo lažne informacije o vojni.
Na seznam posameznikov, za katere velja zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU, pa bi komisija dodala tudi gospodarske akterje, med drugim tiste, ki se izogibajo sankcijam, je povedal Borrell. Izpostavil je, da ni nujno, da bodo to samo ruski državljani.
Po neuradnih informacijah bi na seznam dodali 29 posameznikov in osem pravnih oseb. Med njimi sta tudi general Dmitrij Bulgakov, ki je bil sicer nedavno razrešen razrešen s položaja obrambnega ministra, in nacionalistični ideolog Aleksander Dugin.
Obenem bi EU v skladu s predlogom komisije razširili območje, za katero veljajo sankcije. Po novem bi veljale za vsa območja v Ukrajini, ki niso pod nadzorom ukrajinskih oblasti.
Predlog komisije bodo članice predvidoma obravnavale v petek, potrdile pa nato prihodnji teden, so za STA povedali viri pri EU.
EU je doslej sprejela že več paketov sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki se je začela konec februarja. Zadnjega, ki med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega zlata, so članice potrdile julija.
Proruski voditelji ukrajinskih regij Lugansk in Herson Putina že pozvali k priključitvi regij Rusiji
Proruska separatistična voditelja ukrajinskih regij Lugansk in Herson sta danes ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvala, naj regiji uradno priključi Rusiji. Pri tem sta se sklicevala na rezultate referendumov v štirih ukrajinskih regijah, na katerih se je tamkajšnje prebivalstvo po navedbah proruskih oblasti izreklo za priključitev.
Prvi je Putina k uradni priključitvi regije Rusiji pozval separatistični voditelj Luganska Leonid Pasečnik in pri tem poudaril, da ukrajinska vojska že osem let napada tamkajšnje prebivalce.
»Ob upoštevanju odločitve prebivalcev na referendumu vas prosim, da razmislite o tem, da Ljudska republika Lugansk postane ruski subjekt,« je dejal v izjavi, ki so jo objavile proruske oblasti.
Njegovi izjavi je hitro sledil podoben poziv vodje proruskih oblasti regije Herson Vladimirja Salde. »Naši prebivalci so sprejeli zgodovinsko odločitev in se odločili postati del večnacionalnega prebivalstva Rusije, v kateri so vsi ljudje enaki drug pred drugim in pred zakonom,« je Salde zapisal na družbenih omrežjih.
Po spornih referendumih v ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, na katerih se je tamkajšnje prebivalstvo domnevno izreklo za priključitev Rusiji, postaja jasen tudi nadaljnji načrt ruskih oblasti za njihovo priključitev. Oba domova ruskega parlamenta bosta namreč o priključitvi odločala že v ponedeljek in torek.
»Duma je spremenila svoj urnik in se bo oba dneva sestala na plenarnih zasedanjih,« je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass povedal predsednik dume Vjačeslav Volodin. Še pred tem pa je predsednica sveta federacije Valentina Matvijenko dejala, da bi lahko zgornji dom parlamenta o priključitvi zasedenih ukrajinskih ozemelj odločal na rednem zasedanju v torek.
Volivci v ukrajinskih regijah, ki so delno ali v celoti pod nadzorom ruskih sil, so po trditvah tamkajšnjih proruskih oblasti pokazali prepričljivo podporo volivcev priključitvi Rusiji. Ukrajina in Zahod referendume označujeta za neveljavne in nelegalne, ker kršijo ukrajinsko zakonodajo in mednarodno pravo ter so potekali brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov.
Po preštetju vseh glasovnic je v Donecku za priključitev Rusiji po navedbah tamkajšnjih oblasti glasovalo 99,2 odstotka volivcev, v Lugansku več kot 98 odstotkov, v Zaporožju več kot 93 odstotkov, v Hersonu pa več kot 87 odstotkov.
Putin je pred referendumi poudaril, da bodo regije po priključitvi pod »popolno zaščito« Rusije, ter napovedal, da bo na morebitne ukrajinske napade na teh ozemljih Moskva odgovorila »z vsemi razpoložljivimi sredstvi«.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je referendume na okupiranih ozemljih v Ukrajini označil za farso in napovedal, da bo Ukrajina branila svoje državljane na vseh zasedenih območjih.
Mobiliziranim ne bodo več izdajali mednarodnih potnih listov
Rusija ne bo več izdajala mednarodnih potnih listov državljanom, ki bodo v okviru mobilizacije vpoklicani v vojsko, so oblasti v Moskvi danes sporočile na vladnem informacijskem portalu, medtem ko je več deset tisoč ljudi v begu pred mobilizacijo že pobegnilo v tujino.
»Če je bil državljan že vpoklican na služenje vojaškega roka ali je prejel poziv za mobilizacijo ali vpoklic, bo vloga za mednarodni potni list zavrnjena,« navaja sporočilo na informacijskem portalu.
Rusi za potovanje v večino tujih držav potrebujejo mednarodni potni list, v Armenijo, Belorusijo, Kazahstan in Kirgizijo pa lahko gredo zgolj z notranjim potnim listom, ki je enakovreden osebni izkaznici.
Omejitve pri izdajanju potnih listov so v Moskvi napovedali, ker se številni Rusi bojijo zaprtja meja in bežijo iz države sredi kampanje za mobilizacijo rezervistov, s katero naj bi okrepili svoje sile v Ukrajini.
Odkar se je prejšnji teden začela mobilizacija, ki jo sicer opisujejo kot »delno«, je že več deset tisoč Rusov odšlo v sosednje in bližnje države, zlasti v Gruzijo, Kazahstan in Mongolijo.
Izseljevanje je tako obsežno, da so ruske varnostne službe v torek na meji z Gruzijo vzpostavile »mobilni« urad za mobilizacijo, da bi prestregle tiste, ki bi morda poskušali pobegniti pred vojsko.
Predsednik Vladimir Putin je sicer zagotovil, da bodo v vojsko mobilizirani le tisti z vojaškimi izkušnjami, vendar je naključna ali namerna mobilizacija starejših, bolnih in študentov, ki naj bi bili izvzeti, sprožila ogorčenje, saj nekateri sumijo, da oblasti nameravajo mobilizirati veliko več ljudi, kot je bilo napovedano.
Rusija je že omejila dostop do obmejnega območja z Gruzijo
Oblasti v ruski republiki Severna Osetija, ki meji na Gruzijo, so danes omejile vožnjo z avtomobili v to regijo, potem ko je v zadnjih dneh več deset tisoč ljudi pobegnilo v Gruzijo, da bi se izognili vojaški mobilizaciji. Iz Moskve so medtem sporočili, da so na gruzijski meji vzpostavili tudi naborniški center, ki je že pričel z mobilizacijo.
Vodja regije Severna Osetija Sergej Menjalo je na Telegramu zapisal, da je v majhni gorski regiji razglasil visoko stopnjo pripravljenosti in odredil omejitev vstopa avtomobilov.
Na meji z Gruzijo pa je bil medtem vzpostavljen naborniški center, ki je že pričel z mobilizacijo moških na njegovem seznamu. V luči tega so ruske oblasti dodale, da center, ki so ga namestili na edinem mejnem prehodu med državama, ni pooblaščen za prepoved odhoda tistih, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko.
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil delno mobilizacijo, so na mejah z nekaterimi sosednjimi državami, zlasti z Gruzijo, Kazahstanom in Finsko, nastale dolge kolone vozil, v katerih so številni Rusi, ki se želijo izogniti morebitnemu vpoklicu.
Gruzijski notranji minister Vakhtang Gomelauri je danes sporočil, da na meji na vstop čaka približno 4960 vozil, vsak dan pa mejo prečka skoraj 10.000 ljudi.
Samo v Evropsko unijo je v tem času po poročanju evropske agencije za zunanje meje Frontex vstopilo že približno 66.000 ruskih državljanov. Večina jih je imela dovoljenje za bivanje v EU ali dvojno državljanstvo. Pričakovati je, da se bo število nezakonitih prehodov meje povečalo, če se bo Kremelj odločil zapreti mejo.
Ameriško veleposlaništvo državljane poziva, naj nemudoma zapustijo Rusijo
Na svoji spletni strani je ameriško veleposlaništvo opozorilo, da bodo morda v mobilizacijo vpoklicani tudi državljani z dvojnim rusko-ameriškim državljanstvom.
»Rusija lahko zavrne priznanje ameriškega državljanstva dvojnih državljanov, jim zavrne dostop do konzularne pomoči ZDA, prepreči njihov odhod iz Rusije in vpokliče dvojne državljane v vojaško službo,« so zapisali.
Prav tako so državljane opozorili, naj ne potujejo v Rusijo in da jo morajo tisti, ki tam prebivajo ali potujejo, nemudoma zapustiti. Možnosti komeracialnih letov iz Rusije so namreč trenutno zelo omejene, saj je na lete treba precej čakati.
