Referendumska kampanja pred nedeljskim odločanjem o ureditvi 5,5 hektara velikega območja ob Ferrarski cesti v Kopru je v polnem teku. Prejšnji koprski župan
Boris Popovič si prizadeva, da bi izničil novi občinski odlok in bi obveljal »njegov« načrt o parku s stolpnico – čeprav gre za zasebno zemljišče, s katerim imajo lastniki druge gradbene načrte. Urbanistka
Stanislava Pustoslemšek je pojasnila, da gre za nenavadne okoliščine, saj bi morala biti namembnost zemljišča določena s krovnim dokumentom – občinskim prostorskim načrtom.
Koprski občinski prostorski načrt še ni sprejet, vendar je odločanje o spreminjanju namembnosti posameznega zemljišča – ne da bi bil to del celotne slike in vizije občine – v nasprotju z urbanističnim načrtovanjem, je prepričana sogovornica. »Javne vsebine, kot so parkovne površine, so seveda zaželene, vendar – ali bi jih umeščali na zasebne parcele?« je poudarila.
Park na zasebnem zemljišču
Zaraščeno območje, poimenovano Toncity (po nasedlem projektu) – v aktualni občinski strategiji je to del urbanega središča Barka –, je v lasti podjetij Elta in MM Investicije ter skupine NLB. Prejšnja občinska oblast pod županom Borisom Popovičem je tu zarisala park, s čimer se tedanja lastnika zemljišča (med njimi še ni bilo Elte) nista strinjala in sta povzročila ustavni in upravni spor. Zdajšnji občinski svet je to spremenil, zato je Popovič s privrženci zahteval referendum. Po več zapletih s pritožbami na ustavno sodišče je sedanji župan
Aleš Bržan sklenil, da bo referendum sklicala kar koprska občina. Sam je sprva referendumu nasprotoval, saj je menil, da so z odpravo prejšnjega odloka o parku le vzpostavili smiselno stanje in se izognili tožbam lastnikov zemljišča.
Zemljišče, kjer je bil nekoč načrtovan poslovno-stanovansjki kompleks Toncity, je že leta prekrit z visoko travo in kanelami. FOTO: Nataša Čepar/Delo
Popovič je posvaril pred pretirano pozidanostjo območja, ki so jo prvotno načrtovali, toda investitorji so zdaj zatrdili, da so skupaj z občino privolili v gradnjo v bistveno manjšem obsegu – namesto vkopane garažne hiše z več kot tisoč parkirnimi mesti (za katero so že zabili pilote) in velikih večstanovanjskih stolpnic naj bi zgradili od 300 do 400 stanovanj, poskrbeli naj bi tudi za parkovne površine.
Zelenje da, a tudi širitev mesta
»Z urbanističnega vidika je vsekakor dobrodošlo, da bi staro mestno jedro obdajal zeleni pas kot nadaljevanje Bonifike, kjer se občani lahko rekreirajo, česar nimata ne Izola ne Piran. Hkrati bi lahko zagotovili stanovanjsko gradnjo, ki je v Kopru primanjkuje in bi predstavljala urbano zaledje ter nadaljevanje mesta,« je poudarila Stanislava Pustoslemšek. O višini stolpnice, kot jo je predlagal nekdanji župan, je bila urbanistka nekoliko skeptična. »To bi bil nekakšen eksperiment, ki bi potreboval temeljito obrazložitev.«
Arhitekt
Matej Mljač, ki je tudi avtor predloga za stolpnico
Kanela tower na tem mestu, je prepričan, da so vertikale lahko zanimive pobude, če so ekonomsko upravičene in se jih programsko ter arhitekturno osmisli. »Pogledati in razumeti je treba širši kontekst Kopra, ki si prizadeva, da bi postal vodilno pristaniško mesto severnega Jadrana,« je pojasnil.
Ne glede na to je poudaril, da ni jasno, o kakšnem parku je pri referendumu sploh govor. »Parka ne damo? Saj parka tam sploh ni!« je dejal, »če že, so tam temelji za sosesko, ki pa jo je treba na novo premisliti.«
Mljač bi sicer raje kor en sam velik park, med seboj prepletel več vsebinsko raznolikih parkov v mestu – od Bonifike do Škocjanskega zatoka. »Ena od značinosti Kopra so prav medeitranski atriji starega mestnega dela. Zakaj ne bi ideja mnogoterih in raznovrstnih mediterasnkih parkov postala ena izmed vodilnih idej mesta Koper? In seveda tukaj ne gre zgolj za banalno kopiranje idej velemest. Najprej je potrebno dobro razumeti duh kraja, razbrati lokalne vrednote in znati gledati in videti v prihodnost. Samo tako lahko govorimo o razvoju in napredku,« meni. O ideji za vkop kanala med starim mestom in pristaniščem, ki ga predlaga Popovičeva iniciativa v svoji grafični predstavitvi, pa Mljač razloži, da je to ena izmed rešitev, ki je poznana že iz preteklosti. Velja pa za stroškovno zahtevno potezo mesta.
