Kako pravilno likati oblačila, da bodo videti urejena? Morda imate partnerico, ki to počne namesto vas, a če ste se naučili kuhati, se naučite še likati. Preden se lotite likanja, poskrbite, da so oblačila pravilno oprana in (ravno prav) suha, da karseda zmanjšate možnost mečkanja. Pomembno je, da ne likate oblačil z madeži, saj se ta lahko še globlje zažrejo v blago, v primeru volne pa madež lahko utrdimo za vedno. Razveseljivo je dejstvo, da vam ob pravilni negi ni treba likati džinsa, poliestra, volne, pletenin iz bombaža, volne in sintetike, usnja, najlona in kašmirja. Kako pravilno prati oblačila, si lahko preberite TU, kako pravilno likati oblačila, pa v nadaljevanju.

Splošni napotki za likanje

Od nekdaj je bila pri likanju odločilna spretnost. In saj veste, kaj pravijo. Vaja dela mojstra. Pred likanjem poskrbite, da je likalna deska čista in da imate dovolj manevrskega prostora. Preden po oblačilu zapeljete likalnik, preverite na etiketi oblačila, kakšna so priporočila izdelovalca. Če etikete (več) ni, začnite likati z najnižjo temperaturo in jo prilagajajte, če likanje ni učinkovito. Če likate več vrst oblačil, začnite s tistimi, za katere potrebujete manj toplote. Drugače povedano, razdelite jih po občutljivosti. Ker se likalniki hitreje segrevajo kot ohlajajo, počakajte vsaj pet minut, če ste pred tem likali z višjo temperaturo, da se likalna plošča dovolj ohladi. Za večino oblačil je najbolj varno, da jih likamo na notranji strani, da se izognemo sijaju, ki lahko nastane posebej pri lanu, žametu, svili in acetatu. Likanje bo toliko učinkovitejše, če likate še nekoliko vlažno oblačilo ali pa suho oblačilo rahlo poškropite z vodo (uporabite kar pršilo likalnika). Kadar likate detajle, kot so ovratnik srajce in debelejše tkanine, sprva polikajte notranjo stran in šele nato zunanjo. Pri tem upoštevajte, da bodo robovi potrebovali vlago. Oblačila vedno likajte po dolžini in ne delajte krožnih gibov, da preprečite, da bi se razširila ali skrčila. Pomembno! Ne likajte preko gumbov, zadrge in drugih 'priteklin''. Po opravljenem delu oblačilo nemudoma obesite.

Oznake za likanje

Vsako oblačilo ima deklaracijo, ki nam pove, kako ga smemo likati. Če je narisan zgolj likalnik brez pik, lahko blago likate pri poljubni temperaturi. Če je narisana ena pika, likajte pri nizki temperaturi (110 stopinj Celzija), če dve, pri srednji (150 stopinj Celzija), če tri, pa pri visoki temperaturi (200 stopinj Celzija). Če je likalnik prečrtan, pomeni, da tega oblačila ne smete likati, če je prečrtana para, pa oblačila med likanjem ne smete vlažiti.

Likanje različnih materialov

Modna industrija se poslužuje zelo različnih materialov pri izdelavi oblačil in modnih dodatkov, mi pa bomo preverili, kako v primeru likanja ravnati z najbolj razširjenimi. Oblačila iz bombaža oz. bombažne mešanice likamo, ko so še vlažna. Če je suho, ga navlažimo z vodo (pršilom). Čeprav džinsa (robustna bombažna tkanina) načelom ne likamo, pa v primeru, da gre ''pod'' likalnik, tega likamo z veliko pare in pri najvišji možni temperaturi, lahko pa jih tudi škrobimo. Jeans pred obešanjem posušimo, sicer obešalnik na blagu pusti odtise. Gladkega žameta, najsi bo iz naravnih ali umetnih vlaken, ne likamo, ampak s primerne razdalje zgolj osvežimo s parilnikom oz. parnim likalnikom. Takšno oblačilo naj vas čaka v navpični legi. Rebrast žamet likamo z notranje strani, pri nizki temperaturi in s paro, pri čemer likalnik polagamo in ne vlečemo. Pazimo, da ne zalikamo reber. Lan je hvaležen material, ki nujno ne potrebuje likanja. Po pranju ga je treba le raztegniti po šivih in obesiti, da se posuši karseda zravnan. Likamo ga z najvišjo temperaturo in z notranje strani, da preprečimo bleščanje. Športna oblačila, ki so izdelana iz poliestra in poliamida, likamo z notranje strani ali ob pomoči likalne krpe in to pri najnižji temperaturi. Če je poliester zmešan z bombažem, likamo pri srednji temperaturi. Svilo likamo, da ta ohrani značilen sijaj. Likamo jo rahlo vlažno in z notranje strani, in sicer s pomočjo likalne krpe na beli bombažni tkanini, ki smo jo poveznil preko likalne plošče. Uporabljamo nizko temperaturo in se na mestih ne zadržujemo dolgo. Oblačila iz viskoze (vlakna iz lesne pulpe) likamo prav tako preko zaščitne krpe, da se ne sveti. Delamo hitre poteze in ne uporabljamo pare. Oblačilo mora biti med likanjem vlažno. Volno in oblačila iz volnene mešanice likamo pri nizki temperaturi in z notranje strani. Pri tem vedno uporabim paro, sicer tvegamo poškodbo vlaken. Tako kot kašmir volno likamo po notranji strani in pri nizki temperaturi. Delamo hitre in rahle gibe in se ne zadržujemo na mestih. Po likanju oblačilo zložimo in ga ne obesimo, saj se rado razvleče. Umetna materiala, kot sta poliakril (najdemo ga v nogavicah in puloverjih) in acetat (ta ima svilen videz in se uporablja predvsem za priložnostna oblačila), se lahko pri nepravilnem likanju začneta taliti, acetat pa tudi bleščati. Likamo ju z notranje strani, acetat vlažen, polikrit pa preko zaščitne likalne ali kuhinjske krpe, ko je ta povsem suh in brez pare, da ga ne raztegnemo. Likalnik polagamo in nežno pritiskamo in ne vlečemo. Ko likamo čipke in vezenine, te zaščitimo z likalno krpo. Če jo preveč stisnemo, jo rešimo tako, da jo poškropimo z vodo, da niti nabreknejo.

Kako se izogniti likanju?

Likanje je zamudno opravilo, za katerega marsikdo nima časa. In ga tudi ne rabi imeti. S pravilnim obešanjem in zlaganjem perila bo namreč likalnik ostal domala brez posla. S pravilnim ravnanjem se boste izognili globokim gubam in oblačila nosili, ne da bi ta videla likalnik. Majice s kratkimi rokavi obesite tako, da so obrnjene na glavo, skrajna robova spodnjega roba majice pa na sušilno vrv pritrdite s kljukicami za obešanje perila. Več kljukic kot boste namestili na robu, manj se bo majica povesila. Ko iz pralnega stroja vzamete srajco, to dobro stresite, zravnajte in še mokro obesite na obešalnik. Če jo likate, najprej zlikajte manšete in ovratnik. Ravno obleko obesite tako, da jo na vrv pripnite pri ramah, če je nabrana, pa obrnjeno na glavo. Uporabite lahko tudi obešalnik. Ravno krilo pripnite pri pasu, nabrano in zvonasto pa pri spodnjem robu. Dolge in kratke hlače na vrv pripnite tam, kjer je pas. Ko pobirate posušeno perilo, ga nemudoma zložite. Če na zraku sušite rjuho, jo obesite tako, da jo prej zložite na način, da se stikata najbolj oddaljena robova, kar bo ustvarilo učinek jadra.

Namesto likalnika lahko uporabite paro v kopalnici, ki nastane med tuširanjem. Za to morate zapreti vsa okna in vrata. Nato v njej za četrt ure obesite perilo, v tem času pa bo vlaga odstranila oz. zravnala gube. Gub se lahko znebite tudi tako, da na blago položite vlažno krpo oz. brisačo, počakate nekaj minut in brisačo odstranite – gube bodo izginile. Pomaga tudi doma narejeno pršilo, ki je mešanica čajne žličke mehčalca za perilo in skodelice hladne (najbolje prekuhane) vode, še bolje pa destilirane. Mešanico razpršite po oblačilu in pustite, da se posuši.