Slovenija

Nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu

Ljubljana, 25. 10. 2021 13.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
STA, M.P.
Komentarji
9

Ministrstvo za zdravje bo konec novembra objavilo nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki bo temeljil na prečiščenih čakalnih seznamih, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Robert Cugelj. V okviru julijskega razpisa so klicali skoraj vse bolnike, ki na pregled čakajo nad dopustno čakalno dobo, a jih je skoraj polovica storitev že opravila. 36 odstotkov bolnikov si medtem novega termina ni želelo. Kot je dejal Cugelj, so ga ti rezultati neprijetno presenetili.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo nacionalni razpis, s katerimi želi skrajšati čakalne vrste za tiste bolnike, ki na zdravstvene storitve čakajo nedopustno dolgo. Tako so 23. julija razpisali storitve v vrednosti skoraj 18,5 milijona evrov, na ta način pa bi več kot 20.000 bolnikov, ki je na storitev čakalo nedopustno dolgo, prišlo do hitrejše obravnave. Izbranih je bilo 62 izvajalcev, tako javnih kot tudi koncesionarjev in čistih zasebnikov.

Cuglja so rezultati neprijetno presenetili

V klicnih centrih so nato 27. septembra začeli klicati čakajoče bolnike; klicali so 18.992 bolnikov, uspešno so jih priklicali 11.841. Med slednjimi so 12 odstotkom uspeli zagotoviti storitev v krajšem časovnem obdobju, 36 odstotkov bolnikov ni želelo novega termina, pri 46 odstotkih priklicanih bolnikov pa se je izkazalo, da so storitev, na katero naj bi čakali nedopustno dolgo, pravzaprav že opravili, je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Robert Cugelj.

Robert Cugelj
Robert Cugelj FOTO: 24ur.com

Kot je dejal sekretar, so ga ti rezultati neprijetno presenetili. Ob tem je dejal, da je sistem neurejen že več kot 10 let in se doslej očitno še nihče ni resno lotil te problematike. Po njegovih besedah je v sistemu veliko nedoslednosti, a verjame, da jim ga bo z ukrepi uspelo bistveno izboljšati.

Povedal je, da je Ministrstvo za zdravje že maja od vseh izvajalcev zdravstvenih storitev zahtevalo, naj prečistijo čakalne sezname. "Nekateri so se tega lotili zelo resno, nekateri manj resno, nekateri pa zelo neresno," je dejal.

Pri analizi, kje prihaja do težav oz. zakaj čakalni seznami ne odražajo dejanskega stanja, so ugotovili, da se težave pojavljajo v celotnem procesu - od napisane napotnice do prenosa podatkov na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki podatke zbira. "Celoten proces je izjemno problematičen," je dejal.

Bolniki ostajajo na čakalnih seznamih, čeprav so zdravstveno storitev že opravili

V prvi vrsti so pomanjkljivo in nejasno izpolnjene napotnice, zato se je delovna skupina, ki ureja to področje, odločila, da bodo nekatera polja na napotnici obvezna za izpolnitev, sicer je ne bo možno izdati. Ta ukrep je po Cugljevih besedah hitro izvršljiv, prihodnji teden se bodo sestali z informacijskimi hišami, ki bodo prilagodile sistem v eNapotnici.

Še ena velika težava, ki se je pokazala z izvajanjem nacionalnega razpisa, je, da bolniki ostajajo v čakalnih seznamih, čeprav so zdravstveno storitev že opravili. Vzrok je v tem, da izvajalci storitev ne vpisujejo izvidov v centralni register, ki je osnova, da se lahko obravnava bolnika zaključi v sistemu naročanja. "To je največja rak rana, da je bilo tako veliko bolnikov na seznamu čakajočih nedopustno dolgo, a bili so že obravnavani," je pojasnil Cugelj.

Zato bo od 1. aprila 2022 postalo pošiljanje izvidov bolnika po zaključeni storitvi v centralni register izvidov obvezno in bo vezano na plačilo storitev. Izvajalec bo tako plačilo za opravljeno storitev prejel šele takrat, ko bo opravil celotno storitev - ne le zdravstveno temveč tudi administrativno.

V sistemu naročanja se je pokazala še ena anomalija. Na seznamu nedopustno dolgo čakajočih bolnikov je veliko takih, ki so za izvedbo storitev izbrali točno določenega zdravnika in taki bolniki sploh ne pridejo na seznam nedopustno čakajočih. "Tukaj se bo morala stroka resno vprašati, ali je korektno, da bolnik pet let čaka na operacijo, na primer hrbtenice, pri točno določenem zdravniku. Ali je to res strokovno utemeljeno? Stroka bo tudi morala jasno povedati, ali je bolnik res popolnoma upravičen, da izbere zdravnika in potem čaka tri, štiri ali pet let," je opomnil.

Do določenih težav je prihajalo tudi pri prenosu podatkov od izvajalcev do NIJZ. Tako je NIJZ že pripravil posodobljeno verzijo informacijskega sistema, s katero bodo odpravili to pomanjkljivost prenosa podatkov.

Cugelj: Če bo treba, bo skupina ministrstva skupaj z izvajalci prečiščevala sezname

Na vprašanje, ali se tako lahko pričakuje, da bodo čakalni seznami prečiščeni v nekaj mesecih, Cugelj pravi: "To je naš cilj in maksimalno se bomo trudili, da bo tako."

Od NIJZ so prejeli dobili spisek 120  tisoč bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo. NIJZ bo vsem izvajalcem, ki imajo te bolnike na čakalnih seznamih, poslal seznam, ministrstvo pa bo od njih zahtevalo, da sezname prečistijo. "Če bo treba, bo tudi skupina ministrstva za zdravje šla neposredno do izvajalcev in skupaj z njimi prečiščevala sezname," je napovedal.

'Je bolnik res popolnoma upravičen, da izbere zdravnika in potem čaka tudi do pet let?'
'Je bolnik res popolnoma upravičen, da izbere zdravnika in potem čaka tudi do pet let?' FOTO: iStock

Iz prečiščenega seznama bodo skušali bolnike uvrstiti v najkrajši datum za zdravstveno storitev, ki je bila razpisana v okviru nacionalnega razpisa. Nato pa bodo šli v nov razpis, ki bo temeljil na prečiščenih seznamih. Ta bo objavljen predvidoma do konca novembra. "Razpis je nesmiselno delati, če podatki niso prečiščeni," je povedal Cugelj.

Poleg tega bodo v tem letu tudi objavili nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst za prve specialistične preglede. Obsegal bo veliko področij, kot so ortopedija, dermatologija, zobozdravstvo in druga, je napovedal Cugelj.

Izkoristili 12 odstotkov programa

Ne glede na to, so v okviru julijskega razpisa uspeli izkoristiti 12 odstotkov programa, to je okoli 2000 bolnikov. "Verjetno se vsi zavedamo, da je tudi to velika številka, saj vsak bolnik šteje. Poleg tega smo od 1. oktobra do danes čakalne vrste omenjenih storitev skrajšali za 58 odstotkov oziroma nekaj čez 10.000 čakajočih," je dodal.

To pomeni, da ne bodo v celoti porabili 18 milijonov evrov, kolikor so bile vredne vse razpisane zdravstvene storitve. Državni sekretar pa se ne boji, da ne bi mogli do konca leta 2022 v celoti porabiti 65 milijonov evrov, kolikor jih imajo na voljo za skrajševanje čakalnih vrst. Gre namreč za sredstva, zbrana v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a jih dopolnilne zdravstvene zavarovalnice v lanskem letu niso mogle porabiti zaradi redkeje izvajanih zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19.

"Storitve za 20 tisoč bolnikov so bile vredne nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Če bi obravnavali vseh 120 tisoč čakajočih bolnikov, bi teh 65 milijonov hitro porabili. Verjamem pa, da po čiščenju seznamov ne bo na storitev napotenih vseh 120 tisoč bolnikov, ker so nekateri verjetno že prišli na vrsto pri izvajalcu," je dejal.

Nacionalni razpis ni prvi, ki je razkril problematiko čakalnih vrst

Pred šestimi leti so se na ministrstvu lotili analize čakalnih vrst v nekaterih bolnišnicah in ugotovili, da je denimo v ortopedski bolnišnici v Valdoltri le polovica bolnikov sposobnih ali pripravljenih za operacijo. Zaradi vseh teh ugotovitev so v letu 2016 spremenili Zakon o pacientovih pravicah, ki je med drugim nalagal čiščenje čakalnih seznamov. Tako so morali izvajalci zdravstvene dejavnosti skladno z novelo do konca januarja 2017 administrativno prečistiti čakalne sezname za zdravstvene storitve, tako da bi postali realni.

A se to očitno ni zgodilo. "Zato smo se zdaj odločili, da bomo drugače pristopili in bomo vsak teden tudi preverjali, ali so izvajalci opravili svoje delo ali ne. Ker očitno drugače stvari ne bodo stekle. Na žalost bo morda treba uvajati nekatere strožje ukrepe. Eden od skrajnih ukrepov je tudi, da ne bodo dobili plačila," je dejal Cugelj. Ob tem je opozoril, da so nekateri sezname zelo zgledno prečistili, denimo v Splošni bolnišnici Jesenice.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Anica Hafner
26. 10. 2021 09.00
Naj s premijami stimulirajo zapislitev novih zdravnikov. Predvsem družinskih.
dober-man
25. 10. 2021 17.28
čisto enostavno, ni človeka, ki bi si upal udariti po mizi! mislim dobesedno
Maribor?an 1
25. 10. 2021 16.49
+3
Toliko plačanih ki cel dan 8 ur 5 dni v tednu od 7 do 15 ure in cca 7 mesecev sedijo v pisarni in razmišljajo že 30 let kako le kako in kako bi to naredili. JA SEVEDA NE BO NOBEN NIČ NAREDIL ČE PA JE 100 LJUDI PLAČANIH ZATO DA SAMO RAZMIŠLJAJO
prevalanar
25. 10. 2021 16.17
+4
Denar so si že razdelili na to temo, nad rezultati pa so negativno presenečeni. Zelo lepo bi bilo, da bi vsaj enkrat pozitivno presenetili sebe, če bi stvari uredili in s tem posredno vse nas. Ko bi narod stopil skupaj in zahteval vplačane prispevke za zdravstvo nazaj, ker ni možno koristiti storitev. Prav bi bilo, da vsi tisti zdravniki in ostali, ki so prejemali za časa svojega študija štipendije, subvencionirano prehrano in bivanje, sedaj pa koncesionarsko opravljajo storitve, ki jih bi morala nuditi država, da to vrnejo. Lahko je živeti zdravniku, ki v zasebni praksi koristi rentgen, laboratorijsko opremo in vse ostalo, kar je bilo kupljeno iz proračuna in ko je to iztrošeno in neuporabno si lahko "siromak" že sam kupi novo in potem dela sebi reklamo, da ima kvalitetnejše in hitrejše storitve, kot javno zdravstvo. Za kriminaliste začetnike, bi lahko bila to domača naloga.
športnik66
25. 10. 2021 15.46
+0
Zastonj zdravstvo v svetu ne obstaja. Za pregled boš dal 10 €, za operacijo in bivanje v bolnici pa 20 % od skupnega računa. Ostalo gre iz blagajne, v katero vplačujemo zaposleni iz bruto plače. Bo takoj manj gužve...
Petur
25. 10. 2021 15.39
+2
sistem bi se uredil s tem,da v drzavnih sluzbah in pisarnah prisotnost preveri policist,financni,kogar tam ne najde izgubi sluzbo!!
User1538643
25. 10. 2021 15.38
+1
Glavno da denar zapravljajo.
0123456789
25. 10. 2021 15.24
+6
"Tukaj se bo morala stroka resno vprašati, ali je korektno, da bolnik pet let čaka na operacijo, na primer hrbtenice, pri točno določenem zdravniku. Ali je to res strokovno utemeljeno? Stroka bo tudi morala jasno povedati, ali je bolnik res popolnoma upravičen, da izbere zdravnika in potem čaka tri, štiri ali pet let," je opomnil. težka bo. veliko pa jih raje ima zatečeno stanje, bolniško in čaka in čaka…ko pa pride čez leta na vrsto pa želen kirurg poda mnenje, da predlagana operacija zaenkrat ni indicirana. zdaj pa razumi.
periot22
25. 10. 2021 14.30
+6
Resnica veliko jih je medtem umrlo nekaj pa šlo k zasebnikih!