Že pred slovesnostjo je bil znan dobitnik nagrade tantadruj za življenjsko delo – to je režiser Dušan Mlakar.

Nagrade tantadruj so podelili na slovesnosti v Gledališču Koper. Foto: SNG Nova Gorica
Nagrade tantadruj so podelili na slovesnosti v Gledališču Koper. Foto: SNG Nova Gorica

Andrej Vrhovnik je nagrado za posebne dosežke prejel kot kostumograf koprodukcijske predstave Gledališča Koper in Slovenskega stalnega gledališča (SSG) Trst Ptičja farma. Dober znanec vseh treh primorskih gledališč je pred devetimi leti prvo samostojno kostumografijo ustvaril v tržaškem teatru, v iztekajoči se sezoni pa sodeloval z vsemi tremi.

Ptičjo farmo Jere Ivanc v režiji Jake Ivanca je oblekel v pisano in razkošno perje. "Učinkovito ukrojeni kostumi spretno sledijo hitremu in burnemu dogajanju, vešče določajo like in predstavi vtisnejo nepozabno podobo," beremo v utemeljitvi žirije. V tej sedijo Ivana Zajc, Ana Perne in Andraž Gombač kot predsednik.

Tantadruj za igralsko stvaritev je šel v roke Matija Rupla, člana igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Prejme jo za vloge v treh predstavah: za naslovno vlogo v Čričku in temačnem občutku, upodobitvi Pina Mlakarja in Borisa Kidriča v predstavi In stoletje bo zardelo: Primer Kocbek ter za klovna v 52 hertzih.

Sorodna novica Nagrada tantadruj za življenjsko delo letos Dušanu Mlakarju

Črička v režiji Ivane Djilas portretira "prikupno, duhovito, ravno prav prismuknjeno in obenem ganljivo," je zapisala žirija. V predstavi Matjaža Bergerja je natančno oblikoval ključna sopotnika Edvarda Kocbeka: baletnika Pina Mlakarja z gibkostjo mladostnega optimizma, radovednosti in radoživosti, teže ulovljivega Borisa Kidriča pa je "od mladostne zagnanosti pravovernega partizana izostril do hladne pragmatičnosti in odrezave brezkompromisnosti strumnega politika". V predstavi 52 hertzov v režiji Mojce Madon je Rupel "žalostni klovn in obenem priljuden povezovalec predstave".

Izvrsten humor, igrivost, a hkrati izjemna globina
Predstava 52 hertzov, ki je prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti, je nastala po besedilu srbske dramatičarke Tijane Grumić Najbolj osamljen kit na svetu v prevodu Dijane Matković in v produkciji SNG Nova Gorica. Kot piše v utemeljitvi, predstava izžareva mladost, odlikujejo jo izvrsten humor, igrivost, a hkrati izjemna globina, saj se ukvarja z zahtevnimi temami smrti, samote in razpada neke skupnosti. V pripovedi o družini se pred gledalcem zvrsti preplet zgodb, odmaknjene poetičnosti, iskrivih spominov, detajlov in drobnih dogodkov ter čistih emocij.