Odisejada z osnovnim varovalnim ukrepom državne meje – preprosto ograjo – je dočakala nov nepredviden zasuk. Ograjo bo odstranjevala družba, ki je ograjo postavljala. Minis se je namreč prijavil na javni razpis in na njem zmagal, čeprav je bila njihova ponudba trikrat dražja od najcenejšega ponudnika. Odstranjevanje ograje bo tako državo stalo 7 milijonov evrov, izvajanje del pa bo predvidoma trajalo 4 leta. Minis je do sedaj prejel že 9,94 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, od tega 9,3 milijona iz naslova Zavoda RS za blagovne rezerve, za postavitev ograje torej.
Na javno naročilo, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve objavilo novembra lansko leto, so se sicer prijavili štirje ponudniki. Poleg Minisa še podjetje Garnol iz Kranja in Mensel iz Ljubljane. Prijavil se je tudi Franc Mačerol, samostojni podjetnik in gradbenik iz Žužemberka, ki je oddal najcenejšo ponudbo.
Mačerol kot najugodnejši ponudnik ni uspel, saj k tej ni predložil t. i. finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v višini 100 tisoč evrov, notranje ministrstvo pa je tako izbralo družbo Minis kljub izrazito dražji ponudbi.
Ograja se je začela odstranjevati že kmalu po začetku mandata Golobove vlade.
Ograjo je odstranjevala Slovenska vojska, takratna notranja ministrica pa je povedala, da je načrt odstraniti 150 do 200 metrov žične ograje. Te je bilo okoli 51 kilometrov. Odstranjevanju te bo sledilo odstranjevanje panelne ograje v dogovoru z občinami, nekateri župani so namreč odstranjevanju ograje nasprotovali.
Je imel Minis prednost?
Ob izboru ministrstva pa so se pojavila ugibanja, ali ni imela družba Minis prednosti na razpisu pred ostalimi ponudniki. Ministrstvo od razpisu namreč ni podalo natančnih podatkov o poteku ograje, saj so ti zaupna narave, natančno lokacijo pa pozna samo ministrstvo za notranje zadeve, policija in izvajalec del, ki je ograjo postavil – Minis. Na pozive družb, da naj se razkrije točna lokacija ograje, je ministrstvo odgovarjalo, da bodo omenjene informacije dosegljive izvajalcu ob začetku del. Družbe, ki so bile torej primorane načrtovati stroške del brez tega bistvenega podatka, so bile v bistveno slabšem položaju kot Minis, ki je natančno lokacijo ograje poznal.
Pogoj: ograjo je treba ohraniti v dobrem stanju
So pa ponudniki od ministrstva izvedeli, da bo postopek demontaže zahteven, kot je bil poseben tudi postopek montaže. Minis je poleg treh ostalih družb, ki so sodelovale pri postavljanju ograje, uporabljal tehniko vijačenja brez betoniranja temeljev. Eden od pogojev ministrstva je bil, da mora biti ograja ohranjena v največji možni meri, pozor, za potrebe ponovne postavitve. Tudi zato naj bi bila družba Minis v prednosti, saj je bilo načrtovalcem dela v družbi precej jasno, kako se bo treba lotiti dela.
Minis je sicer na povpraševanja Dnevnika odgovoril, da trase ne pozna.
Podjetje je postalo znano v času Cerarjeve vlade
Podjetje Minis je postalo del javne debate v času vlade Mira Cerarja, ki se je po intenzivnih zahtevah opozicije vendarle odločilo, da slovensko južno mejo, od koder so v državo vstopali migranti iz t. i. balkanske migracijske poti, zaščiti z ograjo. Posel za pripravo žičnate ograje in terena za njeno postavitev je dobilo dotlej neznano podjetje Minis v lasti Bojana Plohla, in sicer domnevno brez javnega razpisa. Podjetje je 26. novembra 2015 (domnevno brez javnega razpisa) sklenilo posel z notranjim ministrstvom v vrednosti 205 tisoč evrov. Tri dni pred tem, 23. novembra 2015, je isto podjetje sklenilo posel z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vrednost pogodbe je bila 1,976 milijona evrov.
Pet mesecev kasneje, aprila 2016, je podjetje podpisalo novo pogodbo za postavitev panelnih ograj z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vrednost pogodbe je bila 918 tisoč evrov. Podpisali so še eno pogodbo, tokrat z zavodom za blagovne rezerve. Skupna vrednost, ki jo je Minis doslej prejel od države, znaša skoraj 10 milijonov evrov, pri čemer je treba upoštevati, da nekatere transakcije niso bile namenjene gradnji ograje. Med naročniki njihovih storitev je tako najti tudi bolnišnice, javne zavode, šolske ustanove itd.
Medije so malo po podpisu pogodb zmotili naslednji podrobnosti: družba Minis je bila decembra leta 2015 brez zaposlenih, poslovne prostore pa je imela v isti stavbi kot takratni lokalni odbor stranke SMC v Žalcu. Po navedbah nekaterih naj bi Cerar na tak način rešil Minis pred propadom. Te navedbe so v Minisu zavrnili, poslovne prostore pa kasneje preselili.
Gal Kovač