Foto: BoBo
Foto: BoBo

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec končuje svoj prvi županski mandat. Preden je prevzel vodenje kranjske občine, je deloval v gospodarstvu, kot finančnik. Med drugim je bil od 2009 do 2013 predsednik uprave največje slovenske zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav, in dvakrat prejel nagrado naj finančnik leta.

Rakovec je tudi eden redkih Slovencev, ki je vodil kar dve slovenski športni zvezi v moštvenih športih. Kot nekdanji vaterpolist je bil pet let predsednik Vaterpolske zveze Slovenije. Zdaj pa je že tretji mandat predsednik Hokejske zveze Slovenije.

Na letošnjih lokalnih volitvah se bo spet potegoval za župansko mesto v tretjem največjem slovenskem mestu po številu prebivalcev.

"Pred nastopom prvega mandata leta 2018 sem poudaril, da v štirih letih ne moreš izpeljati vsega, da je moj celotni program zato nastavljen na dva mandata, na osem let,“ je poudaril.

V katero smer je zapeljal razvoj gorenjske prestolnice in kaj so največje ovire pri tem, lahko izveste v MMC-jevem pogovoru z njim.

Skoraj dve desetletji ste bili v gospodarstvu, zdaj končujete prvi županski mandat. Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo? Gre za izzive, je županovanje udobnejše …

Stopam v šestdeseta leta in glede na dolgoletne izkušnje tako iz gospodarstva kot zadnja štiri leta uspešnega županovanja lahko v tem trenutku v korist vseh občank in občanov največ prispevam k nadaljnjemu razvoju kranjske občine. Poleg tega sem pred nastopom prvega mandata leta 2018 poudaril, da v štirih letih ne moreš izpeljati vsega, da je moj celotni program zato nastavljen na dva mandata, na osem let. Res pa smo že v prvem mandatu naredili precej več, kot smo si predstavljali, ko smo leta 2018 sestavljali ambiciozen program. Veliko stvari se bo še dokončalo v prihodnjem letu in tudi za naslednja leta imamo začrtane velike projekte. Bi pa rekel, da županovanje tudi približno ni udobnejše od delovanja v gospodarstvu. Prej nasprotno. To delo moraš opravljati s srcem in verjeti v svoj kraj in ljudi, ki v njem živijo. Oni so tudi glavni razlog, da želim še en mandat.

Ali je razvoj Kranja zdaj kaj drugačen, kot je bil pod prejšnjimi župani? Ste ga zapeljali v kakšno drugo smer?

Seveda. Mestna občina Kranj je končno na poti do slovesa, ki jih pripada. Resnično postajamo trajnostno mobilno in pametno mesto, kar nam priznavajo tudi po Evropi, nas zato vključujejo v različne akcije. Evropska komisija nas je izbrala v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Večkrat smo povabljeni, da v tujini predstavljamo primere dobre prakse. Zanimivi smo postali za pobratenja z res velikimi mesti v velesilah po svetu, s katerimi nas združujeta predvsem gospodarstvo in šport, bomo pa sodelovanja še razširili. Sicer pa je moje osnovno načelo "živi in delaj v Kranju" in k temu si prizadevam za naše občane. Tako smo, recimo, tik pred tem, da vložimo vlogo za gradbeno dovoljenje za novo poslovno območje v velikosti 18 hektarjev. Poleg tega smo se z individualnimi lastniki oziroma z zasebnim kapitalom dogovorili za gradnjo stanovanj v Kranju. V tem mesecu bo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo 180 stanovanj za trg. V nadaljevanju pa bo tukaj še 200 novih stanovanj (soseska Kranjska iskrica). V naslednjih štirih letih bomo imeli zagotovo tisoč novih stanovanj. Najpomembneje pa je, da bo skoraj 300 stanovanj neprofitnih. Skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije načrtujemo sosesko ob Savi.

Na MMC-ju objavljamo pogovore z župani vseh mestnih občin ob koncu mandata. Vabljeni k spremljanju!

Naša naloga je, da zagotovimo celotno infrastrukturo, za kar je po cenah pred energetsko in ukrajinsko krizo proračun znašal dobrih 11 milijonov evrov. Narediti moramo nov most čez reko Savo, razširiti vso cesto, potem je potrebna še ustrezna kanalizacija. To je pogoj, da bo stanovanjski sklad lahko zgradil skoraj tristo novih neprofitnih stanovanj. Postajamo tudi center za mlade podjetnike. V Kranju že imamo Kovačnico oziroma podjetniški inkubator. V letu 2019 smo od Pošte Slovenije odkupili stavbo glavne pošte v središču mesta. Pošta je namreč v starem Kranju zaprla svoje prostore. Oktobra tako odpiramo prenovljene prostore, ki so namenjeni podjetniškemu inkubatorju. 70 delovnih mest bo tu za mlade podjetnike, zraven bodo mentorji. Celotna naložba je bila zelo velika, dva milijona in pol, od tega je bilo 2,1 milijona evropskih in državnih sredstev. Predstavili smo tudi nov projekt študijskega programa Bionika na pobudo kranjskih visokotehnoloških podjetij in jih povezali z akademiki. Zdaj pričakujemo, da bo novi program izvajala Fakulteta za organizacijske vede v Kranju. V bistvu gre za povezovanje tehnoloških znanj z energetsko učinkovitostjo. Smo središče Gorenjske, in pomembno je, da vzpostavljamo možnosti za življenje vseh generacij, kakovost življenja v Kranju pa postaja vse bolj primerna za mlajše družine. Pri tem naj omenim, da tudi gradimo nove vrtce in prenavljamo šole, ki že desetletja niso bile obnovljene.

V Kranju so stanovanja glede cene nepremičnin v Ljubljani in okolici verjetno dostopnejša?

Malce dostopnejša so. Po podatkih, ki jih imam, bo cena novih stanovanj nižja od 3000 evrov za m2, kar je za trenutne razmere ugodno.

Nekdanji minister za infrastrukturo je ob predstavitvi, da bo država pač sofinancirala nadgradnjo kranjske železniške postaje, omenil, da je pač to nujno, ker skoraj polovica delovnega prebivalstva iz Kranja hodi na delo v Ljubljano. Kranj na drugi strani postaja neke vrste spalno naselje oziroma satelit glavnega mesta.

Kranj ne postaja satelit glavnega mesta, temveč ravno nasprotno. Kranj z okolico se prebuja in svojim prebivalcem ponuja vedno več. Ulice v starem mestnem jedru se vedno bolj polnijo, obnavljajo se nekatere stare hiše v središču, kjer bodo stanovanja. Samo v tem mandatu sta bili v starem mestnem jedru zelo veliki naložbi (Kovačnica in nova stavba Glasbene šole), zaradi katerih bo še več vrveža. Imamo vedno več dogodkov po vsej občini, ne le v središču mesta.
Jasno pa je, da je prenova železniške postaje eden od naših strateških ciljev, saj v mestni občini Kranj živi okoli 58.000 prebivalcev, od tega je 25.000 delovno aktivnega prebivalstva in približno 13.000 jih dnevno odhaja na delo iz Mestne občine Kranj. Potem so tukaj še študenti in dijaki. Zato je velika tudi jutranja prometna konica iz Gorenjske v Ljubljano, ampak še vedno ne toliko, kot je priliv iz mariborske ali iz vrhniške strani. Letos smo sprejeli OPPN za območje železniške postaje in računamo, da bomo prek državnega prostorskega načrta uredili tudi glavno avtobusno postajo oziroma potniški terminal. Leta 2024 je predvidena razširitev gorenjske proge v dvotirno progo. Industrijski del tirov pa se bo premaknil proti Naklemu, tako da bo tukaj prostor za novo avtobusno postajo. S tem bomo dejansko spremenili sistem obratovanja avtobusov. Krožna vožnja bo po vsem mestu in do železniške postaje. Letos smo naročili osem električnih avtobusov, od tega jih bomo štiri dobili letos, štiri prihodnje leto. Naredili bomo tudi štiri polnilna mesta za avtobuse. S tem bomo omogočili veliko avtobusnih prevozov na zelen način. V bistvu ni pomembno, kje je avtobusna postaja, temveč so pomembni frekvenca prevozov in avtobusna postajališča. Zato smo se odločili, in večina Kranjčanov to idejo podpira, da glavni avtobusni terminal postavimo ob železniški postaji. Promet iz Ljubljane do, recimo, Kranjske Gore ne bo več potekal skozi staro mestno jedro oziroma središče Kranja, temveč po obvoznici. Z mestnim javnim prevozom bomo potnike vozili na lokacije po Kranju.

Kranjska železniška postaja je sicer precej oddaljena od večjih blokovskih naselij.

Kranj je mesto na skali in železniška postaja je tako rekoč v luknji. Zato smo med drugim razvili največji elektrificiran sistem izposoje koles, ki povezuje ta del mesta z drugimi. Po eni strani je mesto na skali izziv, po drugi strani pa imamo tu naravne bisere, smo urbano mesto sredi prelepe narave. Kanjon Kokre je res veličasten, ima izjemen pomen za občane in privablja tudi veliko gostov od drugod. Prizadevamo si, da bi ga zaščitili, tako kot je, recimo, Triglavski narodni park, obenem pa bi postal sprehajališče in prostor za počitek.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

V času županovanja se opozorili na težave priseljevanja tujcev, saj naj bi bilo že 16 odstotkov prebivalcev Kranja tujcev (večinoma naj bi šlo za albansko govoreče). Pozvali ste državo k ukrepanju, dogajajo pa se tudi številne anomalije, kot so zlorabe CSD-jev, fiktivna prebivališča…

Kranj ni edino mesto, ki se s tem spopada, seveda pa opozarjamo na to problematiko, saj moramo občine delovati skladno z zakonodajo, ki je ne sprejemamo mi. Pri tem na priseljevanje nimamo vpliva, se pa spoprijemamo s posledicami. Pokojni župan Velenja Bojan Kontič je že, mislim, da pred desetimi leti, z naslova priseljevanja alarmantno pismo na vlado. Od takrat se ni nič zgodilo. V našem mandatu smo prevzeli aktivno vlogo pri urejanju priseljevanja tujcev v Kranj in pa tudi v Slovenijo. Ustanovili smo posebno komisijo, v katero smo vključili predstavnike od CSD-ja, policije, šolnikov in drugih. Prejšnji vladi smo poslali 24 predlogov za izboljšanje zakonodaje, zadeva je šla obravnavo in leta 2021 je bil sprejet nov zakon glede tujcev. Veliko izzivov imamo predvsem, kar se tiče šolstva in zdravstva. Otroci ne znajo slovenskega jezika in seveda, ker jih je več v razredu, motijo pouk. Naš predlog je šel v tej smeri, da bi naredili posebne enoletne pripravljalnice. Kdor slovenščine ne obvlada dovolj, bi šel skozi to pripravljalnico, poleg jezika spoznal slovensko kulturo, obenem pa tudi v šoli sodeloval pri predmetih, kjer ni toliko potreben slovenski jezik, kot so recimo matematika, likovna in športna vzgoja, da bi se priseljenci vseeno socializirali z otroki, ki govorijo slovensko. Velik problem je tudi pri obisku zdravnika, kadar ljudje ne razumejo jezika in se težko sporazumejo z zdravstvenim osebjem. Kot sem govoril z odgovornimi na ministrstvu za zdravje, gre tukaj za vseslovenski problem zdravstva teh priseljencev. To postaja kar veliko breme za slovenski proračun. Zadeve želimo urediti tudi zato, ker konec koncev tu potrebujemo delovno silo. Konkretno dobivam prošnje predvsem od gradbenih in proizvodnih podjetij. V Kranju je predvsem Iskra, ki nujno potrebuje delavce, in seveda brez tujih delavcev ne bo šlo. To je dejstvo. Urediti pa je treba področje tudi zato, ker je med priseljenci veliko takšnih, ki želijo pošteno in tvorno prispevati v našo družbo, se prilagajajo, a ravno izkoriščanje socialnih transferjev in neprilagoditev njihovih določenih rojakov meče slabo luč na vse.

Do kakšnih anomalij in zlorab naj bi prihajalo pri tujcih?

Prihaja do anomalij in prevar, zaradi katerih bi se moral vzpostaviti sistem, ki bi to omejil oziroma prepoznal in jih res odpravil. V komisiji na primer ugotavljamo, da so prejemniki socialnih pomoči, ki jih prejemajo v Sloveniji, dejansko že na delu v drugi državi Evropske unije. In to je problem na državni ravni, zato bi ta morala ne le zaostriti pogojev, temveč ravnati tako kot razvita zahodna Evropa.

Glede na statistične podatke je letno tudi velik odliv tujcev iz Kranja, ki je očitno le nekajletna postaja na njihovi poti.

Mislim, da gre za zelo dobro organizirano mrežo, da obstaja skupina, ki vse to organizira. Veliko tujih priseljencev namreč ostane tukaj le kakšno leto. Toliko, da pač pridobijo možnost pridružitve družine in njihovi cilji so Nemčija, Švica, Avstrija … In to je glavno, kar želimo preprečiti, to izkoriščanje slovenskega sistema, anomalije, ki se posledično odražajo tudi v Kranju in škodijo vsem vpletenim stranem.

Kako bi morala še države ukrepati?

Mislim, da bi se morala lotiti socialnih transferjev. Jaz mislim, da so socialni transferji preveč ohlapni, preveč je možnosti prevar. Tega izkoriščanja nihče ne preverja. Ali res družine živijo tukaj? To se mi zdi ena takšna velika stvar, zakaj je Slovenija recimo privlačna. Drugo pa moramo tudi ugotoviti, kaj so deficitarni poklici v Sloveniji. Že deset let vem za neki deficitarni poklic, in večina teh priseljencev prihaja z izkušnjami iz ravno tega poklica. Dejansko bi se stvari morale odviti v neki širši zgodbi. Bolj bi morali poslušati nas, občine, saj imajo drugje enake težave. Ampak tujci pač to izkoriščajo. Organizatorji te mreže točno vedo, kaj je treba, da po liniji najmanjšega odpora dobijo delovni vizum in začnejo tukaj delati in potem odidejo na Zahod.

Kako sodelujete z mestnim svetom, ki je v Kranju precej "pisan", razdeljen po številnih strankah in gibanjih. Ne nazadnje je v Kranju v času epidemije covida-19 vzklila nova slovenska politična grupacija, stranka Resni.ca, ki je bila na čelu proticepilskih protestov. Vodi jo vaš mestni svetnik Zoran Stevanović.

Mestni svet je res zelo pisan. Odločil sem se, da ne bom imel koalicije, da bi delali čim bolj transparentno, kar je tudi uspelo. Zadnja dva proračuna za leti 2022 in 2023 smo soglasno sprejeli. K sodelovanju smo poklicali vse svetniške skupine in vsi so se odzvali, razen omenjenega gospoda, ki se na občinski ravni ni odločil sodelovati. Veliko smo investirali v teh letih, recimo od leta 2019 več kot 69 milijonov evrov, od tega smo pridobili približno 21 milijonov evropskih sredstev sofinanciranja. Vsako leto smo imeli rekordni proračun. Res, da se zaključuje ta finančna perspektiva sofinanciranja, vendar smo v tem mandatu veliko projektov začeli in končali. Veliko smo investirali tudi v šport in kulturo. Za šport letos namenjamo štiri milijone in pol evrov, prihodnje leto štiri milijone. Tudi za kulturo je predvidenih dobrih štiri milijone evrov. Ena od naložb v športno infrastrukturo so bili reflektorji, ki so jih atleti in nogometaši čakali dobrih 50 let. Naredili smo novo tartansko stezo v Športnem centru Kranj, pokrili del, namenjen za atletske treninge. Rakava rana pa ostaja hokejska dvorana, ker trenutno zanjo nimamo prostora, ampak v naslednjem mandatu ga bomo zagotovo dobili. Začasno dvorano imamo že 15 let. Gre za dejansko stanje, in v tako kratkem času za tako velik objekt dejansko v Kranju težko dobimo zemljišče. Izgubili smo tudi organizacijo svetovnega pokala v športnem plezanju zaradi neustreznosti dvorane. Zdaj računam, da bo za novo dvorano sprejet OPPN do konca tega leta ali pa takoj na začetku prihodnjega leta, tako da bi lahko potem v naslednjem mandatu dobili novo večnamensko športno dvorano s poudarkom na plezanju. Kajti Kranj je bil vedno središče plezalnega športa, s Tomom Česnom pa smo pionirji dvoranskega športnega plezanja.

Verjetno ste eden redkih, če ne skoraj edini Slovenec, ki je bil v bistvu predsednik dveh slovenskih športnih zvez v moštvenih športih. Najprej vaterpola, zdaj ste predsednik hokejske zveze. Po drugi strani pa je Kranj zadnje čase zelo neambiciozen, kar se tiče moštvenega športa. Navsezadnje gre za tretje največje slovensko mesto (po podatkih statistikov ima mesto Kranj okoli 500 prebivalcev več kot Celje). Nogometaši Triglava so trenutno na robu izpada v tretjo ligo. V košarki Triglava ni več v prvi ligi, hokejisti igrajo v montažni dvorani. Svetla izjema so vaterpolisti.

Prvi kranjski šport je bil vedno vaterpolo. Dejansko smo skoraj vsi trenirali vaterpolo. Recimo tudi košarkar Marko Milič je začel z vaterpolom. Vendar vaterpolo v Sloveniji nima kakšne velike popularnosti, ker je omejen na nekaj središč, kot so Kranj, Kamnik, Koper, Maribor, Ljubljana. Najbolje delata Kranj in Kamnik. V Evropi se je sicer zelo težko prebiti v ospredje. Ključnega pomena so ljudje, šele v nadaljevanju potem pride denar. Denarja pa za šport manjka. Mislim, da je to res sramoten odnos države do športa. Niti 30 milijonov evrov se preko različnih sistemov financiranja ne namenja za različne športe. Zadnjič sem bral, pa nimam nič proti kulturi, da ima ministrstvo za kulturo rekordni proračun, 248 milijonov evrov. V športu smo na 28 milijonih. Rekel sem, da za šport potrebujemo samo dvesto milijonov manj kot kultura, pa mislim, da bi se zelo lepo razvijal naprej. Kar se tiče Kranja, se košarkarji zdaj močno trudijo. Povsod so ljudje tisti, ki dvignejo določen šport ali obratno. In tisto obratno se je zgodilo v kranjskem nogometu. Večina ljudi, ki je klub pripeljala v rezultatsko in finančno krizo, je odšla. Na občini smo jim večkrat ponudili pomoč, tudi da bi imeli predstavnika v sami upravi. Žal so vodilni v nogometnem klubu Triglav izglasovali, da takšne pomoči ne potrebujejo. Želeli smo, da je podžupan tudi član predsedstva. Žal to ni šlo. In danes smo, kjer smo. Klub ima po mojih informacijah velik finančni primanjkljaj. Ker gre za samostojni pravni subjekt, se kot občina s tem ne moremo neposredno ukvarjati. Seveda pa namenjamo denar za razvoj mladinskih pogonov, ki jim nudimo tudi prostore. Programi športa tečejo, denarja pa vedno primanjkuje. Veliko se trudimo, da bi pritegnili sponzorje iz gospodarstva, pri čemer so podjetja večinoma v tuji lasti in s specializirano proizvodnjo. Bolj ali manj so to visokotehnološka podjetja, ki svoje proizvode izvažajo. Srečo imamo, da imamo tu tudi banko, ki se počasi, ker ima novega lastnika, vključuje v razne sponzorske dejavnosti..

Ali bi kot predsednik HZS-ja imeli ambicije, ko bo hokejska dvorana dokončana, da bi lahko hokejisti Triglava igrali na višji ravni, denimo vsaj v t. i. alpski ligi.

Triglav je tretji klub v državi zdaj že desetletja. Če govorim kot predsednik hokejske zveze, v alpski ligi potrebujemo dva kluba. Letos smo imeli na to temo res intenzivne pogovore. Vendar mislim, da je bilo pametno, da smo se skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem odločili, da Slavija še ne bi šla v alpsko ligo. Ljubljana pod Halo Tivoli gradi novo pokrito drsališče z balonom. Seveda je treba dobiti vsa dovoljenja, kar traja leto, dve. Glede Triglava pa, dokler bomo imeli to drsališče, še ni pogojev, da bi se potegovali za vstop v alpsko ligo. Biti moramo odgovorni. A vidim luč na koncu predora. Pri hokejski dvorani predstavlja največji izziv, kako priti do zemljišča. Ko dobimo novo hokejsko dvorano, bo seveda cilj igranje v alpski ligi, in to je cilj hokejske zveze. Lahko tudi uspe, da se Jesenice vrnejo v ICE hokejsko ligo. Potem je nujno, da dobimo najmanj dva slovenska predstavnika v alpski hokejski ligi, in tako se bo naš hokej počasi dvignil. Obenem pa z novo dvorano želimo, da Kranj postane tudi središče za umetnostno drsanje.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

V vašem mandatu se je v svojo občino hotel odcepiti Golnik, čeprav gre za premajhno naselje za samostojno občino?

To, da bi se Golnik želel odcepiti, ne drži. Drži pa, da je pri tem šlo za igrice določene manjšine posameznikov, ki so tedaj izkoristili aktualno oblast in želeli ustanoviti občino, kjer bi bilo še nekaj drugih krajevnih skupnosti severnega dela MOK. Na čelu z eno mestno svetnico in eno poslanko (nekdanja poslanka SMC-ja Mateja Udovč op. a,), ki živi v čisto drugi krajevni skupnosti, a se je zavzela za odcepitev dela občine. To je zame nerazumljivo. Posledično je bila poslanka daleč od tega, da bi se letos ponovno uvrstila v parlament. V primeru poskusa ustanovitve nove občine so tudi ankete jasno pokazale, da prebivalci niso za delitev sedanje MOK. Ta del mestne občine se dobro razvija. V mojem mandatu smo tam naredili novo kanalizacijo v zaselkih Predoslje, Britof, Mlaka. Drugo leto računamo, da bomo tudi Golnik priklopili zaradi novih naložb za bolnišnico na Golniku. Mestni svet je v celoti soglasno sprejel, da delitve mestne občine ne podpira. S podžupanom sva imela tudi dobro predstavitev v parlamentu in potem je ta pobuda zamrla. Se bo pa verjetno zdaj, v času volitev, spet sprožila. Mislim, da bo dosegla bolj negativen odziv kot pa pozitiven. Glede občin pa na splošno menim, da jih imamo v Sloveniji preveč. In če vlada ne bo pristopila k temu, da dobimo povprečnino, kot kažejo naši izračuni, da bi jo morali imeti, potem bo veliko občin v Sloveniji imelo težave, da bodo sploh preživele. Potrebujejo namreč dovolj denarja za plače uradnikov, šolnikov, zaposlenih v vrtcu in tako naprej.

Kaj bi za preživetje občin pomenila regionalizacija, ki se že nekaj časa napoveduje, vendar ob njej ni neke enotnosti.

Zagotovo bi bila takšna ureditev boljša, predvsem z vidika sofinanciranja. V primeru regij bi to bilo najverjetneje bolje porazdeljeno. Tako pa imamo zdaj v novi evropski finančni perspektivi problem. Menim namreč, da se prejšnja vlada ni dovolj zavzela za to, da bi bila Slovenija eno območje. Posledično imamo zdaj dve območji, razviti zahodni del in nerazviti vzhodni del.

Na neki način bi bilo to bolje, saj so bolj siromašna območja upravičena do več kohezijskih sredstev za sofinanciranje projektov.

Samo, če imajo potencial, da ta denar porabijo, ker je vedno treba projekte sofinancirati. Tukaj je glavni problem. Zdaj se veliko govori o pametnih skupnostih, digitalnih platformah. Dejansko lahko to delamo le v nekaj mestih. V vseh drugih žal ne gre, ker nimajo ne kadra in ne potenciala, nimajo svojih oddelkov za to. Zahodni del s tem ni imel nobenega problema. Govorimo o osrednji Sloveniji in Ljubljani, gorenjski, goriški in obalno-kraški regiji. Štiri regije. Iz lastnih izkušenj – sem predsednik sveta gorenjske regije – lahko povem, da v 18 občinah na Gorenjskem res dobro delujemo. Sredstva, ki jih dobimo iz Evrope, znamo porazdeliti. Tudi kot predsednik Združenja mestnih občin Slovenije lahko zagotovim, da mestne občine odlično delujemo. O vseh projektih v okviru centralnih trajnostnih naložb, ki jih dobimo, se župani dogovorimo med seboj, kako bomo porazdelili sredstva. Drugače je na vzhodu Slovenije. Tam je v primerjavi z zahodno regijo dvakrat več mestnih občin in vsaka želi biti središče svoje pokrajine. Krško, čeprav ni izpolnilo meril, je postalo mestna občina, zopet politično. Ne držimo se osnovnih meril, kaj mestna občina sploh je. Po teh merilih bi štiri do pet takšnih občin zagotovo izgubili. Razdrobljenost občin pa ni dobra. Sem večni optimist, vendar bo zelo težko uveljaviti regije v Sloveniji. Če pogledamo Avstrijo – v Kranju na primer dobro sodelujemo s Koroško – tam regije res delujejo.

Na Gorenjskem pravite, da ste enotni. Veliko pa je pomislekov glede gradnje nove osrednje bolnišnice na Gorenjskem. Želijo jo Radovljica pa Jesenice, Kranj …

Res si vsi želimo imeti regijsko bolnišnico, a Kranj je zagotovo najprimernejša lokacija.

Kranj na področju sekundarnega in terciarnega zdravstva gravitira na Ljubljano, na klinični center.

Kar ni dobra rešitev. Po naših izračunih skoraj 20 odstotkov zaposlenih in pacientov prihaja iz Gorenjske. V Kliničnem centru se izvaja sekundarno in terciarno zdravstvo. Kot so mi razložili, je sekundarni del toliko dražji zaradi terciarja. V Kranju bi imeli samo sekundarni del. Kot sem govoril s prejšnjim predsednikom vlade, bi od tu, če bi bila bolnišnica v Kranju, pokrili tudi potrebe ljudi v Šentvidu, Šiški, Medvodah in okolici ter tako razbremenili UKC v Ljubljani. To bi bila prednost Kranja. Poleg tega vidim Kranj kot regionalno središče. Imamo zemljišče, ki je 64 odstotkov v lasti Mestne občine Kranj ali države. Preostalih šest lastnikov je podpisalo, da so pripravljeni zemljišče prodati za namen gorenjske bolnišnice. Mi dejansko projekt lahko zelo hitro začnemo.

Jesenice bi tudi rade obdržale svojo bolnišnico.

Bolnišnice na Jesenicah, Golniku in v Begunjah bi delale še naprej, jeseniška bolnišnica bi dobila čisto drugo vsebino, kar je prejšnji minister poudaril. Jesenice imajo težavo, da pač nimajo dovolj prostora oziroma bi morali seliti del dejavnosti na Blejsko Dobravo.

Nedavno je Evropska komisija objavila, da je Kranj uvrščen med štiri finaliste za evropsko destinacijo odličnosti za leto 2023. Zakaj sploh gre?

Evropska komisija je objavila štiri destinacije, ki so prišle v ožji izbor za nagrado evropska destinacija odličnosti za leto 2023. Razglasitev bo novembra. Ta pobuda nagrajuje najboljše dosežke na področju trajnostnega turizma in praks zelenega prehoda na manjših destinacijah po vsej Evropi. Predstavili smo najboljše prakse in dejavnosti, ki jih izvaja občina na podlagi trajnostne urbane strategije, in dejavnosti Zavoda za turizem in kulturo Kranj. Kranj je del zelene sheme slovenskega turizma, ponaša se z zlatim znakom destinacije, za vključevanje trajnostnih praks v destinacijo skrbi zelena ekipa z 18 člani različnih institucij, izstopamo tudi z zelenim kulinaričnim dogodkom dolga miza. Imamo največji elektrificiran sistem izposoje koles. Na našo pobudo smo povezali celo Gorenjsko. Iz Škofje Loke lahko prideš v Kranj z električnimi kolesi. Tam jih lahko zamenjaš in nadaljuješ v Tržič, Radovljico do Jesenic in zdaj tudi do Bleda. Radi bi naredili res enotno gorenjsko mrežo.
Evropska komisija pa nas je tudi izbrala med štiri mesta za benchmark, kar se tiče razvoja pametnih skupnosti skupaj portugalskim Guimaraesom, Helsinki – Talinom in Rotterdamom

Zakaj Kranj?

Zaradi naselja Pametna Mlaka. Ko smo delali kanalizacijo, sem prišel na idejo, da bi namestili pametne senzorje na glavnih vodih. Za vsako ulico posebej imamo pametno razsvetljavo. Ponoči se v določenem trenutku zastre, da sveti samo z 20 odstotki. Če gre kdo mimo, se vključi. V kanalizaciji imamo nameščene senzorje za glodavce, da ni obvezne deratizacije, ampak dejansko res vidiš, kdaj žival zaide v sistem. Pod nadzorom imamo, kdo odpira kanale, ker se je v preteklosti precej dogajalo, da je kdo nepooblaščeno nameščal svoje vode. Imamo nadzor nad porabo vode, čistočo zraka … Glavni problem je seveda zbirka podatkov. Dobiti moraš takšne podatke, ki so primerni za uporabo za mestno občino in za prebivalce. Za delovanje te platforme smo letos podpisali pogodbo s T-2 in bomo to razširili na ves Kranj. Zajeli bomo vse podatke, vezane na promet in obveščanje. Iz tega, kar smo zdaj videli, lahko izračunamo tudi porabo vode. V času letošnje suše smo za Mlako točno vedeli, kakšna bo poraba vode po urah, če kje pušča cev in podobno.