BLOG: Kakšne so prednosti kolostruma oziroma 'prvega mleka'?

Gre za specifično rumenkasto obarvano tekočino, ki je prva hrana za mladička. Po sestavi se od mleka razlikuje predvsem po izredno veliki vsebnosti imunoglobulinov IgG (to je protiteles, ki mladička ob rojstvu zaščitijo pred okužbami, pospešujejo pa tudi celjenje ran). Kolostrum nastaja v dojkah le štiri do pet dni in ustreza posebnim potrebam novorojenčka. S svojo izjemno sestavo predstavlja nepogrešljivo popotnico za rast, zdravje in krepitev imunskega sistema.

Torej, sesalci dobivajo le nekaj dni po rojstvu to posebno hrano, imenovano kolostrum. Ta je bogat vir več kot 90 sestavin in zaščitnih substanc, med katerimi so najpomembnejši vitamini, minerali, aminokosline, rastni hormoni in laktoferin, ki omogoča absorbiranje železa.

Ko novorojenček pride na svet, je zelo dovzeten za razne infekcije, in ravno tukaj odigra kolostrum izjemno nalogo, saj jim pomaga, da razvijejo protitelesa. Ta protitelesa v času nosečnosti otroku prek krvi dovaja mati. Ko pa se otrok rodi, pa ta niso zadostna.

Imunski sistem je treba graditi in to nalogo po rojstvu opravlja kolostrum s pomočjo protiteles, ki so pritrjena na beljakovine v njem. S pomočjo kolostruma se imunski sistem novorojenčka lažje prilagodi novemu okolju. Kolostrum vsebuje veliko število beljakovin (90 g na liter mleka) in skoraj nič maščob (0–2 g na liter mleka). Vsebnost beljakovin se v materinem mleku z dnevi zmanjšuje, maščob sprva ni, potem pa se njihova količina iz dneva v dan povečuje.

Je kolostrum nujno potreben?

Pri ljudeh sicer kolostrum ni potreben za preživetje dojenčkov, rojenih v polnem roku (37 tednov nosečnosti in več), vendar zagotavlja številne koristi za zdravje. Kolostrum postane še bolj bistvenega pomena za nedonošenčke, ki najverjetneje trpijo zaradi zapletov v maternici, in v neposrednem poporodnem obdobju, kar ima za posledico zastoj v rasti in visoko dovzetnost za okužbe, črevesne motnje, zaplete na pljučih in poškodbe možganov.

Ker se imunska zaščita začne pred rojstvom s pasivnim prenosom imunoglobulinov, ki se pojavi v zadnjem trimesečju nosečnosti, lahko nedonošenčkom manjkajo kritični deli imunskega sistema in zato potrebujejo intenzivnejše posredovanje. Z uživanjem kolostruma se zagotovi tisto prvo obrambno linijo za uničenje patogenov ter poskrbi za zdravo črevesje (moduliranje imunske funkcije v črevesni sluznici, preprečevanje vnetij ter številne druge koristi).

Hranilna sestava kolostruma

Materino mleko vsebuje bistvene sestavine (ogljikove hidrate, beljakovine, minerale, vitamine, maščobne kisline LC, PUFA) v najbolj optimalnem razmerju za zdrav razvoj dojenčka.

Kolostrum pa je koncentriran vir vitalnih hranilnih snovi in spojin, ki pomagajo zagnati novorojenčkov organizem v prvih dneh življenja, zato gre za izjemen vir hranilnih snovi, ki jih novorojenčki potrebujejo. Sestava se bistveno spremeni, ko mleko zori zaradi delno odprte krvno-mlečne pregrade v mlečni žlezi okoli rojstva.

Glavna razlika med kolostrumom in zrelim mlekom je koncentrirana prisotnost makrohranil in mikrohranil, protimikrobnih dejavnikov, imunostimulirajočih sestavin in rastnih faktorjev.

Mikrohranila

Izjemno pomembna mikrohranila, ki se nahajajo v v kolostrumu, so vitamini A, E in C, selen, baker in cink ter tudi kalcij, fosfor in železo.

Beljakovine

Kolostrum je bogat vir beljakovin, ravnovesje med kazeinom in sirotkinimi oblikami beljakovin v kolostrumu pa je edinstveno primerno, da koristi nezrelemu prebavnemu sistemu novorojenčka. Kazeinske beljakovine tvorijo strdke v želodcu, ki upočasnijo sproščanje aminokislin med prebavo in absorpcijo, medtem ko se beljakovine sirotke prebavijo hitreje. Ker imajo nedonošenčki nezrelo proizvodnjo želodčne kisline in omejeno sposobnost cepitve beljakovin, lahko specifična sestava kazeinskih beljakovin v kolostrumu povzroči povečano preživetje nepoškodovanih, imunološko pomembnih beljakovin, vključno z imunoglobulini.

Poleg energije in aminokislin za izgradnjo beljakovin, ki jih zagotavljajo prehranske beljakovine, so številne beljakovine sirotke in kazeina tudi bioaktivne – vplivajo na imunsko aktivnost, zmanjšujejo vnetje in spodbujajo obnovo tkiv, vključno z želodcem.

Ogljikovi hidrati

Človeški kolostrum vsebuje enostavne in kompleksne sladkorje, vključno z višjim odstotkom oligosaharidov, čeprav se ravni znatno zmanjšajo 48 ur po porodu. Oligosaharidi delujejo protivnetno, lahko delujejo kot prebiotiki, imajo učinke proti adheziji in imajo vlogo pri razvoju možganskih in črevesnih celic.

Delujejo lahko tudi kot zaviralci patogenih bakterij, ščitijo pred okužbo in spodbujajo rast koristnih bakterij, zlasti bifidobakterij. Te bakterije nudijo nadaljnje koristi z zaviranjem rasti škodljivih bakterij in proizvodnjo maslene kisline, to je kratkoverižne maščobne kisline, ki napaja črevesne celice; nekatere črevesne bakterije lahko celo zavirajo vnetne odzive.

Lipidi

Sestava membran mlečne maščobe se zelo razlikuje in nanjo vplivajo okoljski dejavniki, obdobje brejosti/nosečnosti, materina genetika, sestava telesa in prehrana. Glavne vrste lipidov pa vključujejo fosfolipide in sfingolipide. Uživanje mleka, obogatenega s sfingolipidom sfingomielinom, pa je izjemno koristno za nevrovedenjski razvoj.

Membrane mlečne maščobe vsebujejo tudi druge bioaktivne molekule, od katerih imajo mnoge protimikrobno, protivnetno in antikancerogeno delovanje. Gangliozidi, kompleksni lipidi, sodelujejo pri različnih celičnih funkcijah in imunskem odzivu. Delujejo lahko kot receptorji za različne bakterije in toksine ter ščitijo druge celice in tkiva pred invazijo patogenov; sodelujejo tudi pri nastajanju citokinov in aktivaciji imunskih celic ter črevesnem izločanju IgA. Gangliozidi prav tako prispevajo k razvoju več organskih sistemov, vključno s prebavnim in živčnim sistemom – zlasti vitalnih komponent novorojenčkov.

Protimikrobne in imunomodulacijske komponente

Številne spojine, ki branijo napade patogenov, prav tako neposredno ali posredno pomagajo stimulirati imunski sistem. Nekateri zagotavljajo pasivno imunost, spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesnem mikrobiomu ali neposredno modulirajo imunski sistem.

Spojine kolostruma z najmočnejšim protimikrobnim delovanjem so imunoglobulini, laktoferin, laktoperoksidaza, laktalbumin, peptidi iz kazeinov in sirotkinih beljakovin ter lizocim, encim, ki uničuje tako gram-pozitivne kot gram-negativne bakterije. Drugi sladkorji, vključno z oligosaharidi, gangliozidi in nukleozidi, neposredno ščitijo pred invazijo patogenov, tako da delujejo kot lažni receptorji na črevesnih celicah, prav tako pa podpirajo širjenje koristnih bakterij v črevesju. Druge imunomodulatorne komponente vključujejo laktoferin, kolostrinin, citokine in levkocite.

Imunoglobulini so ključne sestavine kolostruma in pomagajo novorojenčkom, ki razvijajo lasten imunski sistem. Zagotavljajo pasivno imunost in v kolostrumu jih najdemo v zelo visokih koncentracijah, vključno z IgA, IgG, IgD, IgE in IgM, ki so učinkoviti pri obrambi telesa pred vrsto patogenov, vključno z bakterijami, virusi, paraziti in glivami. IgA zagotavlja imunsko zaščito v črevesju pred kolonizirajočimi mikrobi in okoljskimi toksini.

Laktoferin je glikoprotein, ki veže železo in ga najdemo v številnih telesnih tekočinah, vključno s kolostrumom, čeprav se njegova koncentracija z vsako molžo hitro zmanjša. Funkcionalno ima laktoferin antiinfektivne, antioksidativne, proliferativne in imunomodulatorne lastnosti, vključno z neposredno zaščito pred patogeni.

Laktoferin neposredno in posredno prispeva k zdravju imunskega sistema – poveča proliferacijo in diferenciacijo črevesnih epitelijskih celic ter vpliva na proizvodnjo citokinov in aktivacijo celic imunskega sistema, vključno z makrofagi, naravnimi celicami ubijalkami, ter celicami T in B.

Kolostrinin, beljakovina, bogata z aminokislino prolin, uravnava izločanje citokinov, ki vpliva tako na vnetni kot na imunski odziv. Je tudi znotrajcelična signalna molekula, ki je sposobna stimulirati šibek ali nereaktiven imunski sistem ter uravnotežiti hiperaktiven odziv. Kolostrinin deluje tudi kot antioksidant in spodbuja rast nevronov, kar lahko izboljša kognitivno funkcijo.

Rastni faktorji

Kolostrum je bogat vir več rastnih dejavnikov, ki igrajo vlogo pri rasti, razvoju, delovanju in obnavljanju tkiv. Rastni faktorji lahko delujejo sinergistično z drugimi sestavinami kolostruma in imajo pomembno vlogo pri celjenju in popravljanju poškodb, celični rasti in diferenciaciji ter uravnavanju vnetnega in imunskega odziva.

Dva izmed rastnih faktorjev vključujeta IGF-I in IGF-II (inzulinu podobna rastna faktorja I in II), anabolična rastna faktorja, ki spodbujata kopičenje beljakovin in lahko posredujeta pri delovanju rastnega hormona.

Drugi rastni dejavniki vključujejo glutamin, nukleotide in poliamine, ki so pomembni pri ohranjanju rasti črevesja, imunske aktivnosti in spreminjanju črevesne mikrobiote. Koncentracija nekaterih rastnih faktorjev se v prvih sedmih dneh po laktaciji močno zmanjša, saj so v kolostrumu veliko bolj koncentrirani kot v zrelem mleku.

Druge spojine

Druge sestavine človeškega kolostruma vključujejo mikroRNA, izvorne celice in nukleotide. MikroRNA v kolostrumu pomaga ohranjati funkcionalnost mlečne žleze in zagotavlja način komunikacije med materjo in potomcem.

Povezan je tudi z imunološkimi potmi in vpliva na rast in razvoj prebavil pri novorojenčku. Izvorne celice, obogatene s kolostrumom, lahko igrajo vlogo pri regeneraciji celic prirojenega imunskega sistema. Nukleotidi in nukleozidi v kolostrumu pa ohranjajo celovitost črevesne sluznice in spodbujajo rast koristnih črevesnih bakterij.

Zdravstvene koristi kolostruma pri novorojenčkih

Veliko koristnih učinkov kolostruma je povezanih z njegovimi učinki na prebavila. Materino mleko predstavlja za jetra in trebušno slinavko naravno stimulacijo za proizvajanje sokov, ki so potrebni za presnovo. Naloga kolostruma je tudi ta, da stimulira prebavila h gibanju in izločanju posebnega blata, tipičnega za novorojenčka. Imenujemo ga mekonij – v njem so nakopičene celice in sokovi, ki so ostali v prebavnem traktu še iz časa rasti v maternici.

Primarne prednosti sestavin, pa tudi kolostruma kot celote, vključujejo spodbujanje rasti koristnih bakterij, ohranjanje celovitosti črevesne pregrade, preprečevanje vezave patogenov na črevesne celice in zaviranje translokacije (pobega) bakterij iz črevesja. Kolostrum krepi zaščito pred patogeni, saj je imunski sistem ob rojstvu premalo razvit. Spodbuja razvoj imunskega sistema in zagotavlja rast ter obnovo številnih telesnih tkiv.

Kaj pa za odrasle?

Medtem ko je kolostrum najbolj koristen za novorojenčke, se njegove koristi razširijo tudi na otroke in odrasle z uporabo govejega kolostruma. Goveji kolostrum se kar razlikuje od človeškega (naj bi bil "močnejši" ), vendar je na splošno zelo podoben človeškemu. Zaradi tega je dodajanje govejega kolostruma ena izmed možnosti tako za otroke kot tudi odrasle, ki si želijo izkoristiti številne učinke kolostruma. Analize imunskih in rastnih faktorjev iz govejega kolostruma so pokazale, da so ti identični faktorjem v človeškem kolostrumu in da se nahajajo v večjih količinah kot pri človeku.

Goveji kolostrum naj bi bil 40-krat bogatejši z imunskimi faktorji kot človeški. Goveji kolostrum vsebuje tudi posebne glikoproteine, ki so učinkoviti pri zaščiti imunskih in rastnih faktorjev pred razgradnjo v želodcu.

Proizvode kolostruma mnogi strokovnjaki priporočajo odraslim ljudem za lajšanje težav predvsem pri alergijah na hrano in različnih alergičnih kožnih izpuščajih. Kolostrum naj bi tudi koristil pri astmi, infekcijah dihal, okužbah s kvasovkami, depresiji, fibromialgiji, kronični utrujenosti, sindromu razdraženega črevesja in kronični driski.

Zaključek

Vse mamice pozivam (seveda, če je le možno), da dojite. V nekaterih primerih strokovnjaki dojenje odsvetujejo: kadar ima mati resne težave z ledvicami ali srcem, pri hudi obliki diabetesa in pri deformacijah prsnih bradavic. No, poleg vsega zgoraj naštetega naj vas še dodatno motiviram. Ste vedele, da se pri mamicah, ki dolgo dojijo, pojavlja manj karcinomov dojk in ovarijev?

Kot smo videli, lahko kolostrum pomaga pri preprečevanju okužb ali zmanjšanju simptomov različnih stanj pri novorojenčkih, otrocih in celo odraslih. Za vse tiste, ki bi želeli dodajati goveji kolostrum k prehrani, pa se je pred uporabo treba o izdelku dobro poučiti, uporabljati ga moramo redno, dovolj dolgo in v ustreznih odmerkih.