Za KPK zdrs Slovenije pri indeksu korupcije pričakovan

Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih na leto izgubimo 7,5 odstotka BDP.
Fotografija: Po mnenju KPK najslabši rezultat Slovenije po letu 2013 odraža to, na kar opozarjajo sami: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Po mnenju KPK najslabši rezultat Slovenije po letu 2013 odraža to, na kar opozarjajo sami: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik. FOTO: Leon Vidic/Delo

Slabša ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije (oziroma CPI 2021), ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne preseneča, so sporočili s sedeža te komisije. Po mnenju KPK najslabši rezultat Slovenije po letu 2013 odraža to, na kar opozarjajo sami: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik.

Slovenija je na lestvici nazadovala za tri točke (dosegla jih je 57) oziroma šest mest, kar pomeni, da je s 35. padla na 41. mesto. Država je tako malo točk nazadnje dosegla leta 2013, ko je bila na še slabšem, 43. mestu. Povprečna ocena držav članic Evropske unije v letošnjem indeksu je sicer 64 točk, kar pomeni, da je Slovenija ponovno v spodnji polovici ocenjenih držav v EU.

image_alt
Slovenija na indeksu zaznave korupcije najslabše po letu 2013

V koruptivnih dejanjih izgubimo 3,5 milijarde evrov

V KPK spominjajo, da so v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah na leto v koruptivnih dejanjih izgubi kar 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka slovenskega BDP. »Rezultati CPI 2021 kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja. Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja,« so zapisali.

Prepričani so, da morajo biti aktivnosti za izboljšanje stanja tako kratko- kot dolgoročne. »Kot projekta z učinki na dolgi rok na KPK prednostno izvajamo dva. Prvi je projekt Integriteta: skupni cilj generacij, v katerem za odgovorno in integritetno ravnanje posameznikov v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, zavodom za šolstvo ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami soustvarjamo vsebine za odgovorne državljane že od malih nog. Kako bomo kot družba dojemali pomen integritete in nedopustnost koruptivnih ravnanj, je namreč odvisno od vsakega od nas. Drugi projekt je prenova Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki določa politiko in sprejema programe na področju preprečevanja korupcije. Politična volja pri nujni prenovi tega strateškega dokumenta bo pokazatelj pripravljenosti odgovornih na spremembe,« so zapisali.

FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo

Integriteta razumljena zgolj kot nadstandard

»Seveda pa je tudi na kratek rok mogoče doseči premik na bolje. Za to so nujne učinkovite nadzorne institucije, med njimi Komisija. Učinkoviti pa smo lahko le, če so naše ugotovitve spoštovane in imajo prave posledice,« poudarjajo in dodajajo, da je pomemben dejavnik vzpostavitve ustreznih etičnih in moralnih standardov družbe tudi vodenje z zgledom – kakršna bo oblast, takšno bo delovanje celotne družbe.

»Dokler bo integriteta pri nas razumljena zgolj kot nadstandard, ne moremo pričakovati napredka. In navsezadnje je tu vidik, ki ga na Komisiji nenehno izpostavljamo: aktivno upravljanje s korupcijskimi tveganji, zaznanimi v javnih naročilih, postopkih kadrovanj in na številnih drugih področjih, kjer so naša opozorila prevečkrat preslišana.«  

Supervolilno leto, ki je pred nami, je zato priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, poudarjajo.

Preberite še:

Komentarji: