Levica se sprašuje, kako ostati enfant terrible slovenske politike
»Bistveno je, da Levica ostane enotna, da se ne razdrobi in uspe v svoje delovanje zajeti tako izpolnitev vladnih projektov kot aktivizem. To je konec koncev pogoj našega preživetja,« je v nagovoru na volilnem kongresu Levice posvaril koordinator stranke Luka Mesec in kot negativen primer izpostavil dogajanje na levi v Italiji in Nemčiji, kot pozitivnega pa v Španiji, kjer Sumar deluje povezovalno.
Kot je znano, del stranke – vključno z delom poslanske skupine – zahteva konec sredinjenja in ugrabljanja stranke za osebne karierne interese, bolj demokratične politične procese (namesto buldožiranja in sredinjenja od zgoraj navzdol) ter razvoj aktivističnega terena. Zato na volitvah v svet stranke – volijo 25 članov – t. i. levo krilo nastopa tudi s svojo listo. »Brez političnega dogovora z aktivističnim sidrom in sidrom na našem programu se nam kaj lahko pripeti usoda, kot se je prenekateri levi stranki, ki se je ob vstopu v sredinsko vlado tam preprosto izgubila,« je tudi danes navedel poslanec in prvi obraz aktivističnega krila Miha Kordiš.
Vsi vpleteni ne želijo napovedovati, koliko članov lahko dobi t. i. leva frakcija in koliko trenutno vodstvo, ki si želi obstati na čelu stranke še en mandat. Mesec je za Delo že napovedal, da se bo za dvoletni mandat koordinatorja, ki ga voli svet stranke, potegoval še zadnjič.
Da bo ponovno kandidirala za namestnico, pa je danes v Celju napovedala tudi Asta Vrečko.
Volitve 25 voljenih članov sveta stranke bodo potekale na daljavo in bodo izpeljane v sedmih dneh z možnostjo podaljšanja za dodatnih sedem dni, če kvorum ne bi bil izpolnjen. Za članstvo v svetu stranke se poteguje 63 kandidatov.
Svet stranke pa bo nato na ustanovni seji izvolil izvršni odbor ter koordinatorja in namestnika koordinatorja.
Del kongresa, ki je bil odprt za javnost, se je osredotočal predvsem na predstavljanje zastavljenih politik na ministrstvih, ki jih Levica vodi – torej ministrstvih za delo, kulturo in solidarno prihodnost –, pa tudi pogajanj s koalicijskimi partnerji in ostalimi deležniki.
S tem se jim je, kot je navedel vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, odprl popolnoma nov horizont delovanja. »Smo bili pripravljeni na to izkušnjo? Ne. Podobno kot leta 2014 smo na ministrstva prišli predvsem z zelo jasnimi programskimi stališči in z veliko političnimi veščinami, a brez izkušenj tehnologije vladanja. Nas je to zavrlo ali ustrašilo? Ne. Podobno kot leta 2018 smo se posvetili iskanju novih rešitev in sodelovanja v spremenjenih okoliščinah. In pričeli delati,« je navedel in dodal, da na ministrstvih, v vladi in tudi v državnem zboru v najboljši meri zastopajo politike Levica. Sam je ocenil, da se tega morda včasih res ne vidi, ker se marsikaj odvije v pogajanjih in usklajevanjih, a da znajo biti še vedno tudi slaba vest »slovenskega političnega establišmenta«.
Tako Vatovec kot Mesec sta v svojih nagovorih navedla, da zagotovo je še prostor pri vključevanju članstva in civilne družbe v procese in izvedbo zastavljenih projektov, ki pa jih – kot omenjeno – Mesec vidi kot nujne za njihov uspeh v prihodnje.
O tem naj bi bolj odprto spregovorili na zaprtem delu kongresa, prav tako pa naj bi se tem vprašanjem posvečal novoizvoljeni svet stranke.
