Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi. V času pandemije so te pogostejše in bolj intenzivne, hkrati pa se zaradi umanjkanja socialnih stikov še težje opazijo oz. o njih še manj pogosteje govorimo. Take stiske lahko prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, po raziskavah pa prizadenejo že vsakega 7. otroka po svetu. V najhujših primerih je potrebna bolnišnična obravnava.

Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75 % vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Zato UNICEF opozarja, da moramo stiske znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej. A za to se moramo najprej (ponovno) naučiti prepoznavati čustva, premagati stigmo o duševnem zdravju in spregovoriti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Soteska Vintgar odpira vrata, to so novosti, ki vas čakajo

Soteska Vintgar, ki je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji, po zimskem mirovanju spet odpira svoja vrata. Danes bo obisk soteske brezplačen, obiskovalci pa bodo spoznali tudi letošnje novosti, in sicer prenovljeno vstopno središče, tematske poti, vodniško službo, avdio vodenje, električne avtobuse in čelade.

S podporo znanega reperja Nipkeja, založbe Menart in Občine Trbovlje so UNICEF-ovi junior ambasadorji in drugi otroci, tudi iz Osnovne šole Trbovlje, združili moči in pred UNICEF-ovim svetovnim dnevom otrok v posebnem videu spregovorili o duševnem zdravju.

Zapiranje šol in javnega življenja, omejevanje zasebnega druženja in drugi ukrepi, ki so zmanjšali pogostost stikov med otroki, so v veliki meri imeli negativen vpliv na duševno zdravje otrok. »V zadnjem letu smo vsi ljudje morali malo spremeniti življenjski slog, tudi mladi. Zdi se mi, da je bilo manj interakcij med posamezniki, tudi vrstniki, več časa smo bili na socialnih omrežjih, na telefonu, in je bilo zaradi tega mogoče tudi več stisk pri mladih. Vemo pa, da mladi potrebujejo vrstniško družbo, torej to je slabo vplivalo na mladostnike,« je povedal 18-letni Lovro.

Med tistimi, ki so se počutili osamljeno, je tudi 11-letni Žak: »Lani, ko ni bilo šole in je bil (pouk) na daljavo, sem bil osamljen, ker ob sebi nisem imel šolskih prijateljev in se nisem toliko družil.«

»V zadnjem letu sem opazila, da se dosti otrok počuti v stiski, ker smo bili veliko doma in je tudi veliko staršev delalo od doma in nismo imeli pomoči pri šoli. Ko smo prišli nazaj v šolo, pa smo se morali veliko naučiti in je bilo pretežko,« je povedala 14-letna Ranya, ki ugotavlja, da so nekateri otroci bolj zadržani, zato je še bolj pomembno, da jih opazimo, jim pomagamo in rešitve delimo z ostalimi, ki bi prav tako utegnili biti v stiski.

Da so otroci premalo slišani, je opozoril tudi 15-letni Jakob: »V zadnjem letu sem zagotovo pri sebi opazil strah, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, kako bo potekal vsak dan. Dela je bilo več, druženja pa manj, kar je gotovo vplivalo na mlade. Mladi nismo dovolj slišani s strani odraslih; ne vem ali ne razumejo naših problemov, ali jih nočejo slišati, a na njih se ne odzovejo resno in to bi bilo potrebno v prihodnosti spremeniti.«

Po nedavni raziskavi UNICEF-a Slovenija otroci menijo, da podpora družine in druženje s prijatelji najbolj vplivata na njihovo zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče. 26 odstotkov pa jih za boljše počutje in nadzorovanje stresa potrebuje umetnostno ustvarjanje in šport. Med njimi je tudi 14-letna Izabela Lara: »Vsak hobi, to je pri meni ples, pomaga pri vsaki stiski in problemu. Mislim pa, da smo premalokrat vprašani, 'kako si'. Pa ne samo, 'kako si – v redu', ker to vsak reče. Ampak tako, da tisti, ki nas vpraša, res tako misli in da mu lahko povemo, kako se počutimo, ne samo 'v redu', ker nihče ni 'samo v redu'.«

Otroke je podprl znan glasbenik, reper Boštjan Nipič Nipke, ki je za video posodil svoj komad Noben me ne razume: »Duševno zdravje se mi zdi zelo pomembno, ne samo pri otrocih, pa vendar se tam vse začne. Sem mnenja, da bi morali v učni program že v osnovnih šolah vključiti psihoterapijo, kjer bi se lahko otroci pogovarjali in izražali o tem kako se počutijo, saj pogosto tudi doma nimajo tega prostora. Vsak posameznik lahko poskrbi za svoj odnos do družbe, da bo ta bolj empatičen, razumevajoč, topel in človeški, predvsem pa nam mora biti mar, ne samo za sebe.«

Več o kampanji Kako se počutiš na www.kako.se/pocutis kjer lahko otroci in mladi čustva spoznavajo s pomočjo legendarne igrice Pacman, ki se je za to priložnost prelevil v ČustvoLjuba.