Udeleženci simpozija se bodo med drugim spraševali, ali je Plečnik aktualen kot vzornik za urbano oblikovanje po meri človeka tudi danes in kaj se lahko od njega naučimo. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Udeleženci simpozija se bodo med drugim spraševali, ali je Plečnik aktualen kot vzornik za urbano oblikovanje po meri človeka tudi danes in kaj se lahko od njega naučimo. Foto: Matevž Paternoster/MGML

V okviru enodnevnega simpozija, ki ga znanstveno vodita Oddelek za arhitekturno teorijo ter Oddelek za likovno umetnost Tehniške univerze v Berlinu, bodo sodelujoči o Jožetu Plečniku spregovorili v dveh tematskih sklopih: Javno in porozno ter Nenavadno. Zvečer bo sledilo odprtje razstave.

Plečnikova arhitektura na sodobnih fotografijah
Na popoldanskem simpoziju bodo sodelovali Luka Skansi, Maja Vardjan, Boštjan Vuga, Maruša Zorec in Jörg H. Gleiter ter posebna gosta, nemški umetnik Olaf Nicolai in nemški arhitekt Jürgen Mayer H.

Zvečer bodo odprli razstavo sodobnih fotografij češkega fotografa Adama Štecha o Plečnikovem delu, ki jo je zasnoval kurator Tomaž Štoka, nastala pa je v v organizaciji SKICA Berlin in Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana (MAO).

Celoten dogodek organizira SKICA Berlin. Simpozij akademsko spremljata Inštitut za arhitekturo in Oddelek za arhitekturno teorijo TU Berlin. Organiziran in zasnovan je bil kot sodelovanje Boštjana Vuge, sedanjega predsednika Sklada arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani in Sašo Šavel Burkart, vodjo SKICA Berlin.

Jože Plečnik v svoji risalnici na posnetku iz leta 1942. Foto: MGML / Plečnikova zbirka
Jože Plečnik v svoji risalnici na posnetku iz leta 1942. Foto: MGML / Plečnikova zbirka

Mesto kot oder človekovega življenja
Jože Plečnik (1872–1957) je bil ena najbolj vsestranskih arhitekturnih osebnosti prve polovice preteklega stoletja, pri čemer je bil kot učenec Otta Wagnerja tudi sam vir navdiha naslednjim generacijam arhitektov. Njegovo arhitekturno, umetniško in urbanistično delo, ki je nastajalo predvsem v Ljubljani, je z naslovom Urbano oblikovanje po meri človeka, uvrščeno tudi na seznam svetovne dediščine Unesca.

Njegova arhitektura slavi mesto kot oder človekovega življenja in javni prostor kot prostor skupnosti in demokracije. Plečnik je v Ljubljani dosledno oblikoval javni prostor – trge, drevorede in parke – kot živo tkivo, ustvarjeno, da gradi mesto za bivanje slehernika.