Novi vladarji Afganistana v torek niso zgolj nadaljevali prevzemanja položajev za zagotavljanje reda in varnosti v Kabulu, prvič po naglem prevzemu države so se predstavili tudi domači in tuji javnosti. Na tiskovni konferenci v prestolnici so poskušali pomiriti strahove Afganistancev in mednarodne skupnosti, hkrati pa je bilo tudi povsem jasno, da si želijo mednarodnega priznanja, ki jim ga Zahod zavrača. Tako kot so talibani pošiljali sporočila mednarodni skupnosti, jim je ta prenesla svoja pričakovanja.
Evropska unija je že sporočila, da bo s talibani sodelovala zgolj, če bodo spoštovali temeljne človekove pravice in ne bodo dovolili, da država ponovno postane leglo terorističnih skupin. S podobnimi svarili jim je požugal tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Dejal je namreč, da bi Nato lahko izvedel napade v Afganistanu, če bi se tam pojavile teroristične skupine. Do priznanja talibanske vlade pa je v neposredni soseščini zadržan tudi Pakistan, kjer so imeli talibani sicer največjo zaslombo med prebivalstvom v regiji.
Deklice naj bi smele v šolo
Nastop talibanov pred kamerami svetovnih televizij je bil večplasten: poskušali so pomirjati, se predstaviti v drugačni luči, kot jih je svet poznal med njihovo petletno vladavino v letih 1996 do 2001, hkrati pa je bilo slišati tudi zagotovilo, da se ideološko niso spremenili.
Na novinarski konferenci niso spregovorili najvišji voditelji talibanov, temveč njihovi tiskovni predstavniki. Govorili so o varnostni situaciji, bodočem političnem sistemu, pogajanjih o oblikovanju nove vlade in pravicah žensk. Na več kot pol ure trajajoči tiskovni konferenci so poskušali predstaviti drugačne talibane, kot jih je pred dvajsetimi leti poznala mednarodna skupnost. Zabihula Mudžahid je zatrjeval, da si talibani ne želijo niti zunanjih niti notranjih sovražnikov v državi. Mednarodni skupnosti je dvajset let po tem, ko je mednarodna koalicija prišla v deželo pod Hindukušem pregnat Al Kaido, zagotovil, da afganistanska zemlja ne bo več uporabljena kot izhodišče napadov zoper kogar koli. Tako kot se odrekajo gostoljubju do tujih terorističnih skupin, napovedujejo tudi, da ne želijo več, da se v Afganistanu proizvaja opij, s tihotapljenjem katerega so sicer v minulih letih tudi sami kovali dobičke.
Podobna mirovniška sporočila je imel tudi za domačo javnost. Napovedal je splošno amnestijo za vse, ki so sodelovali s tujimi silami. Talibanski borci ne bodo izvajali maščevanja in tudi ne hišnih preiskav.
Največja skrb afganistanskih žensk je trenutno, da ne bodo mogle več uživati enakih pravic, kot so jih imele doslej. Bojijo se, da bodo izgubile možnost izobraževanja in dela. Talibani namreč v svoji prvi vladavini deklicam sploh niso dovolili šolanja. Toda v torek so zagotavljali, da bodo deklice smele v šolo in ženske na delo, vendar v okviru zakonitosti šeriatskega prava. Kaj to pomeni, v torek niso pojasnili, Zabihula Mudžahid je dejal le, da je treba v zvezi s temi vprašanji počakati na oblikovanje nove vlade. To naj bi oblikovali v prihodnjih dneh.
Največje vprašanje v torek je bilo, ali gre talibanom verjeti. V Združenih narodih so se odzvali zadržano. Počakati bo treba, da vidimo, ali bodo izpolnili svoje obljube, je bilo sporočilo z zahodnega brega Vzhodne reke.
EU proti begunskemu valu
Evropski zunanji ministri so imeli v torek na pobudo šefa evropske diplomacije Josepa Borrella krizno videokonferenco o razmerah v Afganistanu, tudi v zvezi s koordiniranjem evakuacije evropskih državljanov in Afganistancev, ki so pomagali pri delovanju evropskih držav. Poudarili so, da zmaga talibanov ne sme voditi do novega velikega begunskega vala proti Evropi. Borrell je po videokonferenci izjavil: »Morali se bomo pogovarjati (s talibani) takoj, ko bo to mogoče, da preprečimo humanitarno in begunsko katastrofo.«
Evropske vlade se bojijo, da se bo ponovila migrantska kriza iz leta 2015, po kateri se je okrepila skrajna desnica. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga spomladi čakajo predsedniške volitve, pa je izjavil, da bi se morale evropske države hitro odzvati na morebiten naval nezakonitih migrantov. Zavzel se je za sodelovanje z državami, v katere bodo najprej vstopali begunci iz Afganistana. »Evropa ne more sama nositi posledic,« je še dejal Macron. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel in Borrell se želita opreti države v neposredni soseščini.
»Deportacijski centri v regiji bi bili ena od možnosti,« pa meni Karl Nehammer, notranji minister Avstrije, ki drugače kot na primer Nemčija in Nizozemska še naprej izganja zavrnjene afganistanske prosilce za azil.
